Prikaz objav z oznako puding. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako puding. Pokaži vse objave

Na tale recept sem naletela med enim izmed maratonskih večernih/nočnih brskanj po Pinterest-u. Občasno me ta stran popolnoma zasvoji; najdeš eno dobro idejo, ampak kaj ko je pod njo spet cela plejada novih idej in ko izbereš novo, se zgodba spet ponovi. Še preden se dobro zaveš, si preklikal milijon strani, ura pa je že pošteno čez tisto, ob kateri greš ponavadi spat.

Recept je bil toliko zanimiv, da sem se bila pripravljena celo spopasti z mojim kopnečim znanjem nemščine, sestavine pa so toliko nenavadne, da sem večkrat v spletne slovarje vpisala, kaj za vraga je to Schmand. Večkrat predvsem zato, ker je prvo raziskovanje nakazalo, da gre za kislo smetano, kar se mi je zdelo nekoliko nenavadno za glavno sestavino. Sicer ne vem zakaj, saj skuto ali pa kremni sir pogosto uporabljam pri peki, torej zakaj ne bi še kisle smetane. Izkazalo se je, da je prevod popolnoma pravilen, recept pa neizmerno dober. Mož trdi, da eden izmed najboljših, tako da bo že moralo držati.

Za torto premera 22 cm:

100 g masla
1 jajce
200 g moke
75 g sladkorja
1 vanilin sladkor
1 čajna žlička pecilnega praška (4 g)

pol litra mleka
2 vanilijeva pudinga
150 g sladkorja
ščep soli
600 g kisle smetane
1 velik mandarinin kompot (cca 400 g mandarin)


Iz sestavin za testo zamesimo testo in ga pustimo stati v hladilniku.
Od celotne količine mleka odvzamemo par žlic in vanj zamešamo prašek vanilijevega pudinga. Ostanek mleka zavremo, dodamo sladkor in sol ter zakuhamo puding. Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo in vmes večkrat premešamo, da se ne naredi skorjica.
Ko je puding ohlajen, mu dodamo kislo smetano in dobro premešamo.
Na koncu na roko vmešamo odcejene mandarine.
Testo vzamemo iz hladilnika in ga na pomokani površini razvaljamo ter obložimo pekač s snemljivim obročem ter dodamo kremo.

Pečemo na 180° C 60 minut.

Ta recept se nahaja v že zelo starem zvezku moje mami. Tak zvezek, iz katerega sem brala recepte, ko sem bila majhna. Kje je dobila recept nisem nikoli vprašala in sem ga enostavno proglasila za njenega. Odkar sem enkrat naredila te piškote, jih tradicionalno naredim vsako leto. Mislim, da bi bili obdarovanci, kar malo razočarani, če bi jih kakšno leto izpustila iz zbirke praznične peke. Ja, tako dobri so! In vse nastane brez peke.

Za cca 40 piškotov:

1 vrečka čajnih keksov
250 ml mleka + še malo za v kavo
3 žlice sladkorja
1 vanilijev puding
125 g margarine
kava
kanček ruma
kokos
papirnati ovitki za muffine

Količino piškotov, ki jih dobimo iz recepta, je dejansko nemogoče napovedati, ker je bolj kot od česa drugega odvisna od tega koliko celih piškotov lahko dobimo iz ene vrečke čajnih piškotov :) Previdnost pri prenašanju vreče ni odveč.

Puding skuhamo v 250 ml mleka s sladkorjem, torej v polovični količini mleka kot običajno, da dobimo gostejši puding.


Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Ko je popolnoma ohlajen, primešamo margarino (sobne temperature) in stepamo tako dolgo, da je masa čisto rahla. Če slučajno 3 žlice sladkorja ne zadoščajo, lahko primešamo še malo, ampak če dodajamo sladkor v tej fazi, uporabimo sladkor v prahu. Maso nadevamo v vrečko za brizganje.


Skuhamo močno kavo, nekako 2-3 dl bi moralo zadoščati. Precedimo, da odstranimo usedlino, dodamo poljubno količino mleka in ruma. Počakamo, da se mešanica ohladi toliko, da se ne bomo spekli, ko bomo vanjo pomakali piškote in jo prelijemo v globok krožnik, v drug globok krožnik pa vsujemo kokos.


Čajne kekse namočimo v kavo. Pri tem štejejo večinoma izkušnje in kanček sreče, ker se hitro zgodi, da so piškoti premalo namočeni (bolj redko) ali preveč namočeni (zelo pogosto :S). Bolj kot je topla kava, manj časa jih namakamo. Ponavadi zadošča, da jih namočimo za kakih pet sekund, obrnemo in pustimo še pet sekund. Ko jih vzamemo ven, bodo še vedno bolj kot ne trdi, tako da naj to ne zavede, saj bodo piškoti vsrkavali tekočino še ko jih odložimo in nam potem ostane samo ena packarija.


Najlažje je delati v rundah in jih namočimo recimo 20 ter odložimo na desko ali peki papir. 


Na 10 jih nato nabrizgamo kremo ter pokrijemo s preostalimi 10 piškoti.



Piškote nato povaljamo v kokos in odložimo v ovitke za muffine. Gre tudi brez ovitkov, ampak ko jih zložimo v škatlo, se lahko bolj stlačijo kot z modelčki. Najboljši so šele kakšen dan ali dva po tem ko jih naredimo, hranimo pa jih v hladilniku.



Kaj pa z ostanki piškotov? Če jih ne pojeste kar takšne kot so, jih lahko namočite v kavo in pustite dlje kot običajno, tako da se bolj razpustijo in jih z vilico pretlačimo v kašo ter dodamo ostanek pudingaste mešanice. Takšna masa je zelo mehka, zato jo žlico po žlico damo na kokos in povaljamo, da nastanejo kroglice. Druga oblika, isto dobra vsebina.