Prikaz objav z oznako modelirna čokolada. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako modelirna čokolada. Pokaži vse objave




Ena objava v stilu Še pomnite tovariši ... no čeprav za tovariše sem premlada, ampak "you get the point" (tale je bolj v mojem stilu).

Celo večnost nazaj se mi zdi, da smo peli:

Sredi morja črna vihra
sredi vihre črn brod
sredi broda črna jadra
sredi jader bela smrt
barasa, heja bumbarasa ....

Črna jadra sem sicer malo obrnila in so bila raje bela s črno glavo. Bila so namreč užitna, narejena iz hostije, ki pa take količine črne barve ne bi prenesla.

Kaj podariti nekomu, ki že vse ima? V takih primerih se mi zdi, da so brez pomena darila, ki veliko stanejo in toliko bolj dosežejo namen darila, ki morda nimajo velike denarne vrednosti in imajo zato toliko večjo osebno vrednost, ker vanje vložiš čas in pozornost.

In zato sem za mojo mami, ki je praznovala rojstni dan, naredila šopek vrtnic iz bele modelirne čokolade.

O samem postopku mogoče kdaj drugič, je pa modelirna čokolada super za take zadeve, ker se načeloma lepo strdi, razen v najhujši vročini je mogoče bolje izbrati kakšno drugo maso, naprimer tičino ali modelirno, ki ne bosta tako občutljivi. Vrtnice sem za končni efekt še nežno obaravala z jedilno barvo v prahu, vendar le toliko da so robovi cvetov poudarjeni.


Čeprav gre za super kombinacijo bananinega biskvita, karamele in čokolade, tole vsekakor ni sladica za trenutne vroče poletne dni. Tudi sama sem jo naredila že pred časom in je bila zelo pohvaljena. V tej vročini prija sicer kaj bolj osvežujočega, zato jo mogoče prihranite za zgodnje jesenske dni ali pa počakajte na kakšen hladnejši poleten deževen dan, potem pa jo definitivno piporočam. Delim pa jo v vsakem primeru že sedaj. Biskvit je izrazito bananin, zato ga karamelna krema (lahko bi bila pa tudi čokoladna) super dopolnjuje.


Biskvit

Potrebujemo:
3 - 4 banane
2 čajni žlički limoninega soka
420 g moke
6 g sode bikarbone
ščep soli
180 g masla ali 280 ml olja
425 g sladkorja
3 jajca
2 čajni žlički vanilijevega ekstrakta
360 ml pinjenca


Količina iz recepta zadošča za 23 x 34 cm pravokoten pekač, 3 biskvite premera 16 cm, 2 biskvita premera 20 cm ali 1 biskvit premera 26 cm.

Glede na to, da recept navaja, da se lahko biskvit pripravi z maslom ali oljem, sem istočasno naredila dva biskvita in v vsakem uporabila drugo maščobo. V eni skledi z vilicami zmečkamo banane skupaj z limoninim sokom. V drugi skledi zmešamo moko, sodo bikarbono in sol. V tretji večji posodi zmešamo zmehčano maslo in sladkor, dokler ni sladkor popolnoma inkorporiran in postane mešanica bolj puhasta. Če uporabljamo olje, mešamo sladkor in olje 2 minuti.

Zgoraj mešanica z oljem, spodaj z maslom
Eno po eno dodamo jajce, na koncu pa vmešamo še vanilijev ekstrakt. Mešanici izmenoma dodajamo pinjenec in moko, dokler ni oboje vmešano in nazadnje dodamo še bananino mešanico.

Zgoraj mešanica z oljem, spodaj z maslom
Pečemo na 160° C, čas peke pa bo odvisen od izbire velikosti pekača. Za biskvite premera 16 cm zadošča 45 minut, 20 centimetrski biskviti bodo potrebovali dobro uro, še večji pa kar preko ure. Osebno se samo okvirno zanašam na predlagane čase iz receptov, potem pa biskvit spremljam in ko zobotrebec iz biskvita pride čist, je biskvit pečen.

Zgoraj maslen biskvit, spodaj z oljem
Biskvit z maslom pride dosti bolj rahel in manj zbit, kar se vidi tudi v tem, da nekoliko bolj naraste kot biskvit z oljem. Po okusu sta oba super in izrazito bananina, če pa izbiram, sigurno preferiram biskvit z maslom.

Krema

Zraven sem se tokrat odločila uporabiti karamelno kremo, ker mi je mami iz Avstrije prinesla zanimivo že pripravljeno kremo, ki je terjala preizkus.


Ker je biskvit že sam po sebi sladek in nasiten, nisem želela uporabiti kar kreme iz lončka, ampak sem jo nekoliko "razredčila" in omilila.

Karamelna krema:
150 g karamelne kreme (oz. prilagodite glede na okus; če gre za domačo karamelo verjetno malo manj, saj uporabljena krema ni bila ekstremno močna)
100 ml sladke smetane
200 g mascarpone

Sladko smetano stepemo, dodamo mascarpone in nazadnje karamelo, dokler ni vse skupaj dobro zmešano.

Torto je s kremo lažje nadevati, če kremo prej nekoliko ohladimo, saj bo na ta način nekoliko gostejša.

Za dekoracijo sem tokrat želela preizkusiti plisiranje ali naborke ali angl. pleats. Gre za tehniko, ko izgleda, da je dekoracija (v večini primerov fondant/tičino masa) nabrana na torti kot blago. Sama sem zadevo preizkusila z modelirno čokolado, ki ima sama po sebi nekoliko bolj karamelast okus in je zato lepo dopolnila torto.

Premaz torte

Še pred nanosom naborkov je torto potrebno pripraviti na dekoriranje; tokrat sem torto zravnala z ganachem in prvič preizkusila upside down tehniko, torej tehniko ko ganache nanašamo in ravnamo tako, da imamo torto obrnjeno na glavo.

Najprej na vrh torte nanesemo večjo količino ganacha. Tudi če ga je preveč se ni treba bati, ker bomo presežek kasneje odstranili.


Na ganache počasi na eni strani pritisnemo peki papir in ga z roko zgladimo proti drugi strani, tako da je papir pritisnjen na ganache po celotni površini torte. Pri tem pazimo, da se pod papir ujame čimmanj mehurčkov zraka.


Na peki papir položimo krožnik ali pladenj, primemo torto z obema rokama, tako da z eno roko držimo spodnji krožnik in z drugo gornjega ter torto obrnemo na glavo. Sedaj pogledamo ali je torta ravna. Če ni, potem pritisnemo na višjo stran biskvita, toliko da se zravna, odvečni ganache pod torto pa bo pri tem stisnjen stran, tako da lahko presežek enostavno postrgamo stran. Če smo res natančni, si lahko pomagamo tudi z vodno tehtnico.

Nato ganache nanesemo še na stran torte.


Ganache zravnamo s strgalom, da dobimo ravne stranice in damo v hladilnik za 10-15 minut, da se strdi.


Ko torto vzamemo iz hladilnika, jo ponovno obrnemo, da je pravilno obrnjena in previdno odstranimo peki papir. Če se pod peki papirjem ganache še ni čisto strdil, postavimo torto še za par minut nazaj v hladilnik.


Tako dobimo zelo oster rok med stranico in vrhom, ki je predpogoj, da bo tudi tičina masa ali kakšna druga obloga prav tako imela oster rob.

Naborki

Če ne delamo kar malo na oko, potrebujemo malo osnovnošolske matematike, da ugotovimo koliko naborkov bomo potrebovali. Ker sem uporabljala 16 centimetrski biskvit, sem naračunala, da je obseg nekje 50 cm in če so naborki pri robu široki nekje 3 cm in se morajo malo prekrivati, potem jih potrebujemo 26. Če delamo širše naborke, jih seveda potrebujemo manj.

Naborke vedno polagamo na torto tako, da vsak naslednji vsaj malo prekriva prejšnjega spodnjega. Tokrat sicer naborkov nisem posebej oblikovala, vendar že večji učinek nabranosti lahko dosežemo, če rob naborka na delu, ki prekriva prejšnjega spodnjega nekoliko prepognemo oz. zavihamo navzdol.


In še končni slastni izdelek.



Modelirno čokolado oz. modelling chocolate sem v teoriji odkrila že pred časom, ko sem  na televiziji občudovala kako iz tega ustvarjajo figurice in okraske, v praksi pa sem jo preizkusila šele sedaj.

Gre za čokolado, ki ji primešamo koruzni sirup, da postane kot nekakšen plastelin. Zadeva je super uspela že v prvem poskusu, paziti je potrebno edino na razmerja, ki so različna glede na vrsto čokolade. Držala sem se kar razmerij, ki sem jih našla na spletni strani wickedgoodies.net, ki je toliko bolj všečna zaradi tega, ker navaja količine tako v gramih kot v mililitrih in se držiš tistega, kar ti pač bolj ustreza. Ker so količine preračunane iz ameriških merskih enot in zato niso lepo zaokrožene, mi je osebno lažje vzeti digitalno tehtnico in se ravnati po gramih.

                               
Za modelirno čokolado torej potrebujemo 340g katerekoli čokolade. Nato pa dodamo:
- beli čokoladi 116 g oz. 79 ml koruznega sirupa,
- mlečni čokoladi 139 g oz. 94 ml koruznega sirupa,
- temni čokoladi 160 g oz. 108 ml koruznega sirupa.


Postopek izdelave je v vseh primerih dokaj podoben. Čokolado nadrobimo in jo stopimo, nato pa dodamo topel koruzni sirup.



 Ko začnemo mešati, se bo zmes začela gostiti in odstopati od roba posode, kar se bo pri beli čokoladi zgodilo dosti hitreje kot pri temni.


Če v posodi kot stranski produkt ostane malo maščobe, ni to nič posebnega. Zgoščeno zmes nato prenesemo na prozorno folijo, vendar pa je treba pred tem belo čokolado še nekoliko pregnesti z rokami, da se tako izloči odvečno kakavovo maslo, ki ga je pri beli čokoladi več kot pri temni.

Čokolado dobro zavijemo v folijo in pustimo stati na sobni temperaturi več ur, dejansko pa se mi je čokolada dokončno strdila šele čez noč.


Končni rezultat je čokolada, ki je podobna dokaj trdemu plastelinu, vendar se zelo zmehča, ko jo začnemo gnesti. Temna modelirna čokolada se je meni sicer strdila nekoliko bolj kot bela.


Lepo predstavitev, kako izdelati temno in belo modelirno čokolado, ima na youtube Julia Usher.

Belo modelirno čokolado je možno obarvati tudi z jedilnimi barvami v gelu, vendar bom to vajo pustila za kdaj drugič.