Prikaz objav z oznako piškoti. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako piškoti. Pokaži vse objave

Še pred zimo sem naletela na posnetek priprave čokoladnih skodelic, v katere bi potem lahko vlili vročo čokolado in bi bilo vse skupaj super zimska dobrota. No ja, ob vsem dogajanju je zima mimo, vroča čokolada ni več v mojih mislih, skodelice pa so me vseeno zanimale. Pa saj čokolada gre skupaj s čim drugim (pravzaprav z vsem) in sem poizkusila.

Potrebujemo:
210 g moke
60 g grenkega kakava
1 žlička cimeta (1 tsp)
125 g masla
70 g mletega sladkorja
1 vanilijev sladkor
1 jajce

Žal sem založila moj pekač za muffine, ker bi drugače pripravila skodelice kar v tem in sem tako uporabila moje skodelice za suffle, ki so malenkost večje in sem tako iz sestavin dobila 6 skodelic.

Kakav, moko in cimet zmešamo v skledi. Če ste ljubitelji cimeta ali če bi skodelice radi napolnili s čim čokoladnim, potem lahko kar podvojite cimet, jaz pa sem imela z njimi drugačne plane in cimet ni smel prevladovati v okusu, tako da sem uporabila količino iz recepta. Sladkor (mleti in vanilijev) stepemo skupaj z zmehčanim maslom, nato pa dodamo jajce in stepemo toliko, da masa malo naraste. Nato dodamo ostale suhe sestavine in vse skupaj zgnetemo v testo. Jaz sem to naredila kar v stroju z nastavkom za gnetenje, gre pa čisto ok tudi na roko.


Zavijemo v folijo in pustimo počivati pol ure v hladilniku. Kozarčke namastimo ali pa jih še raje obložimo s peki papirjem ali alu folijo, ker bomo tako skodelice lažje spravili ven iz modelčkov. Nato testo razvaljamo in z njim napolnimo kozarčke. Najlažje gre, če narežemo trakove in obložimo kozarčke, nato pa z okroglim modelčkom izsekamo iz testa že krog za dno. Skrajno pomembno je, da zelo dobro zatesnite vse stike, ker drugače bodo skodelice kasneje razpadale.


Kozarčke oz. pekač postavimo v hladilnik za 30 minut, v vmesnem času pa segrejemo pečico na 190° C. Po pol ure vzamemo kozarčke iz hladilnika, za vsak slučaj sem jaz nato v sredino vsakega modela postavila kepico alu folije (da testo ne naraste preveč navznoter ali ne zdrsi dol), pa po pravici mislim da bi šlo tudi brez tega.


Pečemo 8 minut s folijo in nato še dve brez folije. Pustimo, v modelčkih da se ohladijo, med hlajenjem (ker je vse skupaj še malo bolj mehko) pa nežno s nožkom preverimo, da se nam testo ni prijelo na pekač in ga bomo lahko spravili ven brez težav. Če se je vseeno malo prijelo, potem s tankim nožkom previdno zarežemo okrog in okrog skodelice.


Ohlajene skodelice napolnimo s poljubno vsebino, tokrat recimo z mangovim moussem. Če pa slučajno kakšna skodelica ne uspe, brez skrbi, super je tudi samo kot podlaga sladice, pa tudi če jo pustimo v skodelici in napolnimo. Okus je namreč super čokoladen in ne presladek, testo pa kok kakšen zelo mehek piškotek.



Povzeto po: https://www.tastemade.com/videos/hot-chocolate-cookie-mugs

Leto ima na koncu novo številko, prazniki so se poslovili, pri nas doma pa se še kar malo oklepamo tistega prazničnega vzdušja in pečemo piškote. Piškoti, ki so čisto na začetku mojega kuharskega zvezka prepisani iz maminih starih zapiskov, vedno uspejo. Tako preprosti za pripravo, da lahko izdelavo prepustimo kar otrokom, ter tako okusni in krhki, da jih bomo potem skrivaj kradli iz škatle za piškote (ne recite, da vas nisem opozorila).

V originalu gre sicer za čokoladne rogljičke, ampak preizkusila sem jih že v vseh možnih oblikah in izvedbah, tako da jih brez problema delamo tudi z modelčki. Še za roge moje Rudolfove torte sem jih uporabila. Na navdušenje otrok pa smo jih preizkusili še s štampiljkami, ki sem jih med prazniki dobila v Nutellinih prazničnih pakiranjih.

Potrebujemo:
280 g moke
50 g mletih orehov
210 g masla
70 g sladkorja
100 g čokolade v prahu

Vse sestavine zmešamo v skledi, lahko z mešalcem, jaz pa najraje kar z rokami. Otroci se prav tako ne bodo pritoževali nad pacanjem :) Testo zavijemo v prozorno folijo ali damo v plastično vrečko ter pustimo v hladilniku, da počiva pol ure, čeprav testu ne bo škodilo, če ga pustimo v hladilniku dlje. Tako lahko testo pripravimo že par dni preden oblikujemo piškote.

Ko testo vzamemo iz hladilnika, ga toliko pregnetemo, da se malo segreje in ga lahko oblikujemo oz. razvaljamo.

Če bomo delali rogljičke, potem vzamemo kos testa in ga z rokami razvaljamo v daljši svaljek. Če se le da, je fino če je povsod enako debel, da se bo lepo enakomerno spekel. Svaljek nato položimo na peki papir v obliki polmeseca. Piškote vedno polagamo malo narazen, čeprav tile ne narastejo pretirano med peko.

Če bomo piškote delali z modelčki, testo na pomokani površini razvaljamo približno pol centimetra debelo. Če se testo med valjanjem prijemlje na površino ali na valjar, potem še malo bolj izdatno pomokamo površino in/ali testo in/ali valjar. Jaz najraje delam na silikonski podlagi, ki jo malo pomokam, ker je iz nje malo lažje odstraniti izrezane piškote. Z modelčki izrežemo želene oblike in jih previdno položimo na peki papir.






Pečico segrejemo na 180° C in pečemo 15 minut (če je testo slučajno debelejše, raje še kakšni dve minuti več).




Čez leto se zelo zelo redko spravim peči piškote. Ne vem, ni pravega feelinga, meni piškoti pašejo samo konec jeseni in čez zimo. Še to se ponavadi zoži samo na par tednov decembra. Tako nekako kot se mi ne da iti smučat, ko se enkrat februar prevesi v drugo polovico. Lahko bi, ampak ni feelinga :)

Letos je torej nekoliko izjemno, ker sem začela za moje pojme dokaz zgodaj. Verjetno je kriv moj firbec, ker sem si zamislila en eksperiment in sem enostavno morala ugotoviti ali je kaj na tem. Se spomnite poskusov krašenja tort s perlicami? Ojej, kako sem se zakalkulirala. Tista kila kupljenih barvnih perlic še kar vztraja v moji omari in potem počasi iščem načine, kje bi jih porabila. In vsakič, ko jih vlečem iz omare se bojim, da mi bo padlo kaj po tleh in bom popoldne preživljala v iskanju pobeglih milimetrskih kuglic :)

V glavnem, na idejo sem prišla, da bi lahko poizkusila s perlicami narediti razpokančke. Pa še otroka sta bila navdušena nad idejo in tako smo za vikend ustvarjali.

Za 32 hrustljavčkov:
100 g masla
100 g sladkorja
10 g (1 zavitek) vanilijevega sladkorja
1 jajce
1/4 žličke limonine lupinice
3 žlice mleka
260 g moke
10 g pecilnega praška
barvaste perlice

Zmehčano maslo zmešamo skupaj s sladkorjem (navadnim in vanilijevim), da nastane puhasta mešanica. Dodamo jajce in stepamo, da mešanica malo naraste in posvetli. Dodamo še mleko, lupinico, moko in pecilni prašek in do konca zmešamo. Pustimo par ur v hladilniku ali pa kar čez noč.


Male rokice so se veselile pomaganja in perlic, jaz pa sem malo mižala, ko je kaj letelo po tleh
Testo vzamemo iz hladilnika in z rokami oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v perlicah in postavimo na pekač. Kroglice naj bodo kar malo narazen, ker se med peko razlezejo. Jaz sem jih na pekač pečice spravila 16, se pravi, da je mešanica zadoščala ravno za dva pekača.



Pečemo na 180° C 12 minut, vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladijo. Spravimo v škatlo s pokrovom, da ostanejo lepo mehki.

Testo je v osnovi za vaniijeve razpokančke, vendar rezultat vizualno pri teh ni tako značilen kot pri čokoladnih razpokančkih, je pa vseeno zelo okusen. Piškotki so notri mehki in puhasti, zunaj pa zaradi perlic lepo hrustljavi, zato sem jih raje krstila kar za hrustljavčke :) Pa še male rokice so bile vesele, da so lahko pomagale in potem jedle piškote, ki so jih naredile.





Recepte si redko sama izmislim, če že, potem kakšnega obstoječega prilagodim do te mere, da skoraj res že nastane nekaj novega. Včasih enostavno preizkusim kakšnem do pike natančno, ker me že pri branju zanima kakšen je in ali je tako enostaven ali dober kot se bere. Ponavadi tudi objavim link originala, ker se mi vseeno zdi pošteno, da si ne vzemam zaslug za pogruntavščino nekoga drugega. Tokrat bo tako bolj izjema, ker sem na tale recept naletela enkrat na youtube, si ga zapisala na 1 post-it listek (ja tako preprost je!) in potem pozabila nanj, dokler ga nisem našla pri praznjenju torbice. In ker je sreča nanesla, da sem imela doma odvečno arašidovo maslo, ki ga je res bilo že treba porabiti, so nastali tile okusni piškoti. 

Gre za super kombinacijo sladkega in slanega ter izrazito arašidovega okusa. Ljubitelji slanih arašidov bodo navdušeni, ostali pa mogoče raje ostanite pri kakšnih čokoladnih klasikah.

Za cca 30 piškotov:

180 g arašidovega masla
120 g masla
150 g belega sladkorja
50 g rjavega sladkorja
1 jajce
1 strok vanilije
190 g moke
1/2 čajne žličke sode bikarbone


Zmehčano maslo, arašidovo maslo in sladkor dobro zmešamo. Dodamo jajce in vanilijo in ponovno dobro zmešamo. Na koncu vmešamo še moko in sodo bikarbono.  



Testo pustimo stati v hladilniku približno pol ure, potem pa vzamemo po žličko testa in ga oblikujemo v kroglice. 



Pečemo na 175° C 15 minut.






Recikliranje v najboljši obliki :) Anin recept sem imela v zavihkih spravljen še od lani, ko sem ga odkrila prepozno za lansko praznično peko. Ker vsako leto preizkusim vsaj kak nov recept, sem tokrat torej prvič naredila brizgane piškote, dodala sem le par svojih idej in popravkov.

Za 100 piškotov:
300 g masla
150 g sladkorja v prahu
1 strok vanilije
ščepec soli
dve jajci
400 g moke
5 g pecilnega praška
paketek nastrgane bio pomarančne lupinic (= lupinica dveh pomaranč)
ena pomaranča
temna čokolada 

Maslo sobne temperature penasto stepemo. 


Dodamo eno po eno jajce, za vsakim dobro zmiksamo, nato dodamo vanilijo, sladkor ter nastrgano pomarančno lupino in miksamo še vsaj 5 minut, dokler ni masa puhasta, bleda in zelo mehka. 


Nato dodamo moko in pecilni prašek in 4 žličke pomarančnega soka. Če se masa zdi preveč gosta za brizganje, dodamo še kakšno dodatno žličko soka. Ostanek pomarančne narežemo in pojemo :) V zimskem času malo C vitamina ni odveč.


Prestavimo v vrečko za brizganje in testo nabrizgamo na peki papir. Jaz sem brizgala v obliki črke S in slučajno so nastali piškoti, ki pečeni zgledajo kot majhni kometi. Pečemo 13 minut na 155 stopinjah z vključenim ventilatorjem, da lahko pečemo po dva pekača hkrati, ker iz ene mase dobimo kar veliko piškotov. 



Lahko jih pustimo kar kot so, ampak če en del premažemo s čokolado, je pa to tista pika na i. Dokončno bodo okus razvili šele po kakšnem dnevu, tako da poskusite ne pojesti vseh naenkrat in počakajte z oceno en dan.





Tokrat brez uvoda. Rekla bom samo ... čokolada!

Za cca 50 piškotov:


225 g jedilne čokolade
175 g moke
60 g grenkega kakava
10 g pecilnega praška
ščep soli
60 g masla
170 g rjavega sladkorja 
2 jajci
1 strok vanilije
75 ml skodelice mleka

kristalni sladkor in sladkor v prahu za oblikovanje


Čokolado razrežemo na koščke in jo stopimo; jaz jo stopim kar v mikrovalovki, ravno toliko da je popolnoma stopljena in ne da je zelo vroča. 
Moko v eni posodi zmešamo s pecilnim praškom in kakavom. 


V drugi posodi zmešamo maslo in rjav sladkor. Ko sta popolno zmešana, dodamo jajci, vanilijo in sol. Ko je vse pomešamo in je nekoliko naraslo in pobledelo v barvi, dodamo čokolado. 



Nato izmenično dodajamo mešanico z moko in mleko. 



Maso pustimo v hladilniku 4 ure, jaz pa sem jo kar čez noč.

Pečico segrejemo na 175 stopinj. V globoka krožnika vsujemo kristalni sladkor in sladkor v prahu, v vsakega enega.

Z rokami na hitro oblikujemo kroglice, ker se bo masa začela med dlanmi topiti. Packariji se boste v vsakem primeru težko izognili. Naredimo poljubno velike kroglice, jaz sem jih naredila nekako 2 cm široke in tako dobila 50 piškotov. Ravno zaradi tega, ker se bo masa prijemala na roke, je najlažje oblikovati par kroglic, jih postaviti v krožnik s kristalnim sladkorjem in si roke umiti. Kroglice potem povaljamo v kristalni sladkor, nato jih prestavimo v krožnik s sladkorjem v prahu in jih povaljamo še v tem. 


Pri teh dveh korakih se dejansko lahko izognemo packariji in krožnik  kroglicami primemo v roki in z njim krožimo, tako da kroglice krožijo po krožniku in se obložijo s sladkorjem. Na koncu sama rada vseeno vsako kroglico vzamem v roko in jo malo potresem, da se znebim odvečnega sladkorja. Kroglice postavimo na pekač, ampak morajo biti vseeno nekoliko bolj narazen, saj se bodo pri peki razlezli. Moji so se iz 2 cm nekako na 4-5 cm za orientacijo.

Pečemo 13 minut. Ko jih vzamemo iz pečice, bodo zelo mehki, zato previdno, se bodo pa tudi potem na sobni temperaturi z ohlajanjem nekoliko strdili, tako da jih ni problem pospraviti v posodo in se ne bodo deformirali. 

Pečemo 13 minut. Ko jih vzamemo iz pečice, bodo zelo mehki, zato previdno, se bodo pa tudi potem na sobni temperaturi z ohlajanjem nekoliko strdili, tako da jih ni problem pospraviti v posodo in se ne bodo deformirali. 




Ta recept se nahaja v že zelo starem zvezku moje mami. Tak zvezek, iz katerega sem brala recepte, ko sem bila majhna. Kje je dobila recept nisem nikoli vprašala in sem ga enostavno proglasila za njenega. Odkar sem enkrat naredila te piškote, jih tradicionalno naredim vsako leto. Mislim, da bi bili obdarovanci, kar malo razočarani, če bi jih kakšno leto izpustila iz zbirke praznične peke. Ja, tako dobri so! In vse nastane brez peke.

Za cca 40 piškotov:

1 vrečka čajnih keksov
250 ml mleka + še malo za v kavo
3 žlice sladkorja
1 vanilijev puding
125 g margarine
kava
kanček ruma
kokos
papirnati ovitki za muffine

Količino piškotov, ki jih dobimo iz recepta, je dejansko nemogoče napovedati, ker je bolj kot od česa drugega odvisna od tega koliko celih piškotov lahko dobimo iz ene vrečke čajnih piškotov :) Previdnost pri prenašanju vreče ni odveč.

Puding skuhamo v 250 ml mleka s sladkorjem, torej v polovični količini mleka kot običajno, da dobimo gostejši puding.


Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Ko je popolnoma ohlajen, primešamo margarino (sobne temperature) in stepamo tako dolgo, da je masa čisto rahla. Če slučajno 3 žlice sladkorja ne zadoščajo, lahko primešamo še malo, ampak če dodajamo sladkor v tej fazi, uporabimo sladkor v prahu. Maso nadevamo v vrečko za brizganje.


Skuhamo močno kavo, nekako 2-3 dl bi moralo zadoščati. Precedimo, da odstranimo usedlino, dodamo poljubno količino mleka in ruma. Počakamo, da se mešanica ohladi toliko, da se ne bomo spekli, ko bomo vanjo pomakali piškote in jo prelijemo v globok krožnik, v drug globok krožnik pa vsujemo kokos.


Čajne kekse namočimo v kavo. Pri tem štejejo večinoma izkušnje in kanček sreče, ker se hitro zgodi, da so piškoti premalo namočeni (bolj redko) ali preveč namočeni (zelo pogosto :S). Bolj kot je topla kava, manj časa jih namakamo. Ponavadi zadošča, da jih namočimo za kakih pet sekund, obrnemo in pustimo še pet sekund. Ko jih vzamemo ven, bodo še vedno bolj kot ne trdi, tako da naj to ne zavede, saj bodo piškoti vsrkavali tekočino še ko jih odložimo in nam potem ostane samo ena packarija.


Najlažje je delati v rundah in jih namočimo recimo 20 ter odložimo na desko ali peki papir. 


Na 10 jih nato nabrizgamo kremo ter pokrijemo s preostalimi 10 piškoti.



Piškote nato povaljamo v kokos in odložimo v ovitke za muffine. Gre tudi brez ovitkov, ampak ko jih zložimo v škatlo, se lahko bolj stlačijo kot z modelčki. Najboljši so šele kakšen dan ali dva po tem ko jih naredimo, hranimo pa jih v hladilniku.



Kaj pa z ostanki piškotov? Če jih ne pojeste kar takšne kot so, jih lahko namočite v kavo in pustite dlje kot običajno, tako da se bolj razpustijo in jih z vilico pretlačimo v kašo ter dodamo ostanek pudingaste mešanice. Takšna masa je zelo mehka, zato jo žlico po žlico damo na kokos in povaljamo, da nastanejo kroglice. Druga oblika, isto dobra vsebina.