Prikaz objav z oznako otroška. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako otroška. Pokaži vse objave

Fondant je taka zadeva, da se jo moraš malo navaditi, ko pa se ga navadiš, se počutiš skoraj bos, ko te prosijo za tortico brez. S smetano nisem ravno spretna, sploh ker niti pod razno ne maram rastlinske, s katero se malo lažje in lepše dela, ljubitelj maslene kreme tudi nisem in jo uporabim zelo redko. Na koncu tako ostane ganache, ki pa ga je malo težko spraviti v določene barve. Večinoma se tako igram malo z ganachem, malo z mirror glaze-om, pa še kako drugo stvar poskusim.

Glavna junaka sta tokrat Max in Gidget iz risanke Skrivno življenje hišnih ljubljenčkev in da bo izziv še večji, sta morali biti torti dve!





Ker se nerada ponavljam, sem se preizkusila še v res eni klasiki; takšni da lahko tortico poimenujem skoraj že retro :) Max in Gidget pa iz temne in bele čokolade.







Zunaj skoraj zgodnja pomlad, zato pa vsaj v kuhinji še zima. Tokrat ena fantovsko hokejska tortica.



Nisem pretiran ljubitelj zime, ampak decembrski čas je zame vedno nekaj posebnega. Mogoče je nekaj magičnega v lučkah, mogoče v tem, da sem kozoroginja z rojstnim dnevom v tem času, mogoče pa zadnje čase tudi navdušenje mojih otrok ob vseh lučkah in praznovanju. Skratka, dokler ni treba ven v kakšno mokro in megleno jutro in lahko sedim s čajem zraven okrašene jelke in uživam v vonju naravne jelke, sem srečna. Prav zimske tortice sem redko kdaj naredila, včasih sama sebi za rojstni dan, tokrat pa je bilo treba obeležiti Miklavža, pa sem združila kar vse zimsko decembrske zadeve na eni torti.




Če kupim kakšno novo igračko za torte, sem vesela kot en majhen otrok. Tokrat sem končno dočakala izsekovalce za snežinke in se takoj lotila preizkušanja, Elza pa pa je končno dobila svoje ledeno kraljestvo.



Sej tile pa ne rabijo več posebnega opisa, a ne? :D


Pika Nogavička je še ena tistih junakinj, ki je še vedno popularna, ampak ustvarjalci risank čutijo potreb po tem, da jo modernizirajo. Jaz pa se pri vsem najbolj spomnim originalne knjige, ki sem jo imela in so mi jo starši brali. Se spomni kdo še tega?
Pa tisti original film, ki ga seveda nismo imeli sinhroniziranega. No nekako sem si predstavljala raje te podobe v glavi, ko sem ustvarila tole sladko različico Pike in njene druščine.


Ena objava v stilu Še pomnite tovariši ... no čeprav za tovariše sem premlada, ampak "you get the point" (tale je bolj v mojem stilu).

Celo večnost nazaj se mi zdi, da smo peli:

Sredi morja črna vihra
sredi vihre črn brod
sredi broda črna jadra
sredi jader bela smrt
barasa, heja bumbarasa ....

Črna jadra sem sicer malo obrnila in so bila raje bela s črno glavo. Bila so namreč užitna, narejena iz hostije, ki pa take količine črne barve ne bi prenesla.