Človeške poteze je neverjetno težko posnemati. Najbolj varna varianta so zato kakšne preproste figurice, pa še tam nisem nikoli sigurna. En Craftsy tečaj me še vedno čaka na standby-ju, samo kaj ko ima dan premalo ur. Ampak če otrok hoče Ronalda, potem pač mora dobiti Ronalda, ti pa upaš da te reši otroška domišljija, ki tvojo figurico spremeni v pravega Ronalda :)

Še nogometaška žoga in grb najljubšega nogometnega moštva in imamo še eno nogometaško torto.





Mmmmm breskve so v sezoni. Jem sicer skoraj vedno samo nektarine, ampak za sladice so vedno prva izbira breskve. Hkrati sem ugotovila, da v vseh objavah na blogu še nisem uporabila nobenega Marthinega recepta. Martha? Katera Martha? Ja halo, Martha Stewart seveda. Na njenem blogu se najde super recept za Galette, ki je kot neke vrste sadna pita, ki se ne peče v pekaču ali obodu, ampak kar prosto na ploščatem pekaču, tako malo prosto po Prešernu bi lahko rekli. Rezultat je slastna rustikalna sladica. Saj veste, da rustikalna v mojem slovarju predvsem pomeni, da pri pripravi in postrežbi ni potrebno biti preveč natančen. Kdo pa se hoče sekirati na tako lep vikend?? Pa še otroci lahko mirno zraven pomagajo. Recept je primeren tudi za drugo pečkato in koščičasto sadje, tako da mile volje eksperimentirajte s češnjami, slivami ali pa s hruškami in jabolki.

Potrebujemo:
160 g moke
3 g soli (1/2 tsp)
3 g sladkorja (1/2 tsp)
120 g mrzlega masla

5 breskev
70 g sladkorja + še žlico ekstra za posip
žlica limoninega soka
ščep soli
10 g gustina (1 tbsp)
1 jajce

Sol, sladkor in moko zmešamo v skledi in dodamo maslo v koščkih, da izgleda kot grob pesek. Še lažje bi to naredili v multipraktiku, če pa ga nimate, gre čisto ok tudi z mešalcem. 



Dodajamo vodo po žlicah . Po receptu naj bi dodali nekje 60 - 120 ml, kar zna varirati glede na sobno temperaturo, sama sem dodala celo nekoliko manj od tega, tako da res dodajate po žlicah in sproti preverjajte ali se testo v roki že sprime skupaj. Če se še ne, potem dodajte še malo vode, dokler se ne naredi kepa. Naj se malo ohladi v hladilniku.



Breskve umijemo, razpolovimo in narežemo na pol centimetrske rezine. V skledi zmešamo s sladkorjem, limoninim sokom, soljo in gustinom.



Testo razvaljamo nekje 30 cm (mogoče bolje še kak ekstra centimeter več) široko, če nam ne uspe razvaljati čisto na okroglo, pa se ne sekirati. Saj veste, rustikalnost dopušča malo površnosti. Breskve naložimo na sredino tako, da ostane več centimetrov roba, ki ga zapognemo čez breskve.


Rob premažemo z razžvrkljanim jajcem in posujemo s sladkorjem.


Pečemo na 190° C cca 1 uro, da je testo zlato-rumeno in da nadev v sredini brbota.



Če bo testo malo bolj tanko razvaljano, lahko med peko ponekod poči in spusti malo soka, ampak ... izgovorite se na rustikalnost. Na krožniku ne bo nihče opazil :)


Postrežemo kar tako kot je ali pa z žlico stepene smetane ali kepico vanilijevega sladoleda.

Nisem Star Wars fan. Niti približno. Pravzaprav nisem videla še enega filma. Ampak ne poznam pa nikogar, ki ne bi poznal vsaj kakšnih detajlov ali likov. In torej če je želja Star Wars torta, potem pomislim na svetleče meče, ki sem jih morala na vrat na nos kupiti otrokoma za pust, pa na Darth Vaderja in na Yodo. Mogoče naštejem še ene par likov, potem se pa moje obsežno znanje konča.

Čeprav sem imela za torto že hostijo, se nisem mogla upreti še par detajlom in tako sta nastala še meča in simpatični Yoda.

Sladki Yoda mogoče izgleda kompliciran za izdelavo, ampak v resnici sploh ni. Včasih se mučim s kakšno figurico, ki kar noče izgledati tako kot bi morala, sploh ko hočem posnemati kakšen določen lik. Yoda pa je na srečo tako očitno (še vedno) tako popularen, da se je tega lotil že nekdo pred mano in na mojo srečo ves postopek delil s svetom. Simpatična Nizozemka, ki ustvarja pod imenom Cake Duchess, mi je bila tokrat v neizmerno pomoč, saj spodnji filmček lepo pokaže postopek izdelave in tako takoj olajša izziv, ki je bil Yoda.


Takole je izgledala moja končna verzija.







Rada delam s fondantom, ker odpira skoraj neomejene možnosti glede krašenja in si večinoma odvisen samo od svojih sposobnosti. Predvsem to velja za figurice, za samo torto pa se vseeno rada izognem pokrivanju torte, ker okus fondanta ne glede na znamko, pa tudi tisti domači, ni ravno nek presežek. Otroke sicer to ne moti toliko, gre pa za skoraj čisti sladkor, tako da vso srečo pri krotenju mulčkov na rojstnodnevni zabavi.

Včasih lepo izgleda že samo torta prekrita z ganachem, ki se ga da zelo lepo zgladiti, ampak si omejen pri barvni izbiri. Tudi če vzameš belo čokolado, ta ni dejansko bela, ampak nekoliko rumenkasta in je tudi z dodajanjem jedilnih barv težko doseči določene odtenke, pa še z barvami ni za pretiravati, ker se lahko sesiri.

Zato sem prvič poskusila še eno opcijo in sicer čisto navadne barvne sladkorne perlice. Torto premažemo z ganachem in lepo zravnamo. Pustimo v hladilniku, da se malo strdi, nato pa torto postavimo na podstavek, podstavek pa nad pekač.


Z roko zajamemo pest perlic (tole je sploh zabavno; v tej škatlici je kila perlic) in jih nežno pritisnemo na ganache. Dejansko sem pričakovala, da bom porabila vsaj polovico škatle, pa je realno potrebnih le cca 250 g perlic in lahko brez skrbi kupite tiste v manjših pakiranjih.



Ponavljamo dokler ni celotna torta obdana s perlicami. Odvečne perlice ob spodnjem robu torte previdno odstranimo.



Kako pa izgleda končni produkt, pa poglejte tule.


Ob ustvarjanju update-ane reprize trojne mousse torte me je prešinila nostalgija ... a ne izgleda kot dobri stari sladoled Planica? :)

Tokrat brez čokoladnega preliva, zato pa v pomladanskem vzdušju, seveda ko pa še od nikjer ni in ni poletja. Ker sem tokrat rabila nekoliko večjo velikost, bom spodaj zapisala točne količine sestavin za tiste, ki jim računanje dela preglavice in se jim ne da množiti količin iz originalnega posta, da bi bile te primerne za večjo torto. Hkrati sem se že takrat malo pritožila, da mi je recept sicer všeč, ampak da je srednja plast malo preveč čokoladna in ne dovolj malinova. Tokrat sem zato uporabila malinov mousse iz drugega recepta, ki se je obnesel neizmerno bolje in je sedaj zame tole zmagovalna kombinacija.


Za torto premera 26 - 28 cm:
Biskvit
100 moke
100 g rjavega sladkorja
2 jajci
40 ml vode
40 ml olja
1 vanilin sladkor
6 g pecilnega praška

Jajci ločimo in iz beljakov stepemo čvrst sneg. Rumenjaka mešamo s sladkorjem (rjav in vanilin), dokler masa ne posveti in naraste. Dodamo vodo in olje ter zmešamo. Dodamo moko in pecilni prašek ter ponovno zmešamo. Na koncu nežno vmešamo še sneg. Pečemo na 175° C, pečenost preverimo z zobotrebcem. 

Mousse temne čokolade
260 g temne čokolade
420 ml sladke smetane
ščep soli
6 g želatine (2 tsp)
30 ml vode (2 tbsp)



Čokolado nasekljamo in skupaj z 180 ml sladke smetane in soljo segrejemo v mikrovalovni pečici. Segrevamo do vretja, odvisno od pečice lahko zadošča že 30 sekund. Pustimo par minut, da se čokolada raztopi in dobro zmešamo. Če se čokolada ni popolnoma raztopila, segrejemo še enkrat in ponovimo. Stopljeno mešanico pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. V vmesnem času želatino namočimo v vodi in pustimo, da nabrekne ter stepemo preostalih 240 ml sladke smetane. Ko je čokolada ohlajena, želatino stopimo v mikrovalovni pečici in dodamo čokoladi, nato pa počasi vmešamo še stepeno smetano.

Malinin mousse
250 g malin
100 g sladkorja
6 g želatine (2 tsp)
60 ml vode (4 tbsp)
30 ml limoninega soka (2 tbsp)
1 beljak
270 g sladke smetane



Želatino zmešamo z 1 žlico vode in 1 žlico limoninega soka in pustimo, da nabrekne. Beljak zmešamo s 30 g sladkorja, segrejemo nad paro, da je mešanica topla na otip ter vmes stalno mešamo. Z mešalnikom mešamo 5 minut, da dobimo čvrst švicarski sneg (Swiss Meringue). Maline zmešamo s 3 žlicami vode in 1 žlico limoninega soka ter spasiramo v pire. Malo segrejemo, ker se bo mešanica malenkost razredčila, nato pa prelijemo čez sito, da odstranimo semena. Dodamo sladkor in kuhamo 5 minut, da se malo zgosti, nato dodamo želatino in mešamo toliko časa, da se razpusti. Mešanico ohladimo na sobno temperaturo, vmes pa stepemo sladko smetano. Ohlajenim malinam dodamo sneg in dobro premešamo. Dodamo še stepeno sladko smetano in ponovno dobro premešamo. 

Mousse bele čokolade
260 g bele čokolade
360 ml sladke smetane
4 žlice medu (60 g)
1 strok vanilije
ščep soli
6 g želatine (2 tsp)
30 ml vode (2 tbsp)



Čokolado nasekljamo in skupaj z 120 ml sladke smetane, medom, vanilijo in soljo segrejemo v mikrovalovni pečici. Pustimo par minut, da se čokolada raztopi in dobro zmešamo. Stopljeno mešanico pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. V vmesnem času želatino namočimo v vodi in pustimo, da nabrekne ter stepemo preostalih 240 ml sladke smetane. Ko je čokolada ohlajena, želatino stopimo v mikrovalovni pečici in dodamo čokoladi, nato pa počasi vmešamo še stepeno smetano.





Če mi rečeš samorog, pomislim na same lepe, srečne stvari - tople barve , srčke, mavrice ... Za mavričaste dodatke zaradi stiske s časom enostavno ni bilo časa in kako najlažje pričarati mavričasto vzdušje vredno samoroga? Pravzaprav čisto preprosto, s sladkimi perlicami.







Izziv je bil tokrat dvojen: torta naj bo dinozavrska, pa naj bo brez mleka.

Za tortice brez mleka večinoma uporabljam kar kulinarikin biskvit, ki ne pade dol, saj ne vsebuje mlečnih izdelkov, za kremo pa se je najbolje izkazala kokosova smetana za stepanje. Za večje čokoholike, se lahko v biskvit zameša stopljena temna čokolada ali grenak kakav, v kremo pa ostružki temne čokolade, da nastane super stracciatella krema.

Dinozaver je bil stvar trenutnega navdiha, očitno pa preveč špegam k otrokoma med risankami, saj je dinozaver izpadel podoben Arlu iz Dobrega dinozavra :)




Tole ne gre za ameriško verzijo torte, torej cheesecake, ampak za dobro staro verzijo skutne torte. Tale je zame prav posebna. V poznih najstniških letih, ko sem že rada kaj spekla, sem znala narediti dve torti: Schwarzwaldsko a.k.a. črni gozdiček ter skutno. Slednjo zlasti, ker jo je takrat še ne mož razglasil za njemu najljubšo in potem sem jo seveda morala znati. 

Če me spomin ne vara, sem takratni recept našla pri eni od sester. Pa ne pojočih, ampak tistih cerkvenih, po moje kar v kakšni Vendelinini kuharici. Ker pa bi za te morala pobrskati po mamini shrambi, pa še to ne vem če bi jih še našla, sem preiskala kaj se nahaja na mojih policah. Zahvaliti se imam že pokojni babici, da imam tudi jaz eno podobno sestrsko kuharico, ki bi znala biti celo najdebelejša knjiga v hiši, ampak jo redko uporabljam. Nimam pojma zakaj, mogoče mi je malo nepraktična, ampak tokrat me je rešila. Našla sem celo dva recepta za skutno torto in eden se mi je zdel dokaj dobre približek tisti verziji, ki je ostala v mojem spominu, le malenkost sem prilagodila količine in rezultat je bil na srečo točno to kar sem iskala. Lahka rahla skutna torta iz mojega spomina.

Torta premera 22 cm:

Za testo:
200 g moke
120 g masla
80 g sladkorja
2 rumenjaka
1 čajna žlička limonine lupine (cca 2 g)

Za nadev:
500 g (priporočam pasirane) skute
80 g sladkorja
3 jajca
2 žlici kisle smetane
1 čajna žlička limonine lupine (cca 2 g)

Iz sestavin za testo napravimo krhko testo in ga razvaljamo. Da ugotovimo, koliko ga je potrebno razvaljati, si lahko pomagamo z dnom pekača. Razvaljamo ga za velikost pekača ter še toliko več, da testo sega toliko čez premer pekača kolikor je visok obod, recimo 6-7 cm.


Testo lahko položimo v pekač, tako da pokrijemo dno ter tudi stranice, vendar priporočam, da najprej izrežete iz testa le toliko testa kot je potrebno za dno, ga prepikate z vilicami ter ga pečete 10 minut na 180°C. Pustite, da se obod ohladi, šele nato pa obod obložite s testom. V nasprotnem primeru mi je v večini primerov stranica zaradi vročine zlezla navzdol, kar je bilo kasneje težje popravljati.



Jajca ločimo in iz beljakov stepemo sneg. Rumenjake zmešamo s sladkorjem, da posvetlijo in narastejo.


Dodamo limonino lupinico, skuto in kislo smetano in zmešamo. Dosti raje uporabljam v tem primeru pasirano skuto, ker je torta potem res rahla, lahko pa se uporabi tudi nepasirana, vendar v tem primeru torta malo manj naraste ter je malo bolj grudasta.


Na koncu še počasi vmešamo sneg.


Prelijemo preko testa ter pečemo 50 minut na 180°C.





Zmanjkalo jo je v sekundi :)