Zdi se mi, da bom tudi jaz počasi vzljubila Star wars, pa čeprav mogoče bolj iz navade. Če stalno poslušaš o Yodi in Darth Vaderju, ti stvari nekako podzavestno ostanejo v glavi.

Kako narediti Yodo sem že objavila in z vajo postaja izdelava vsakič hitrejša in malenkost lažja, pa čeprav se mi že v štartu ni zdela komplicirana.


Še hiter in preprost nasvet kako ustvariti takšno galaktično torto - se spomnite kako smo v osnovni šoli pri likovnem pouku kdaj ustvarjali takšne škropljenke? Mimogrede, to besedo sem si ravnokar izmislila, ampak ustvarjali pa smo jih čisto zares. V barvo si pomočil trši čopič ali pa ščetko in potem s prstom potegnil po njeni površini, da je fino poškropilo risalni list. No evo, preprosto a ne? Malo menjavaš med belo in zlato jedilno barvo in pred tvojimi očmi nastane vesolje. Kakšno večjo zvezdo lahko kar s čopičem narišeš in je.




september 27, 2016


Tokrat imam zopet eno poslastico za ljubitelje sladko kislega. Mmmmm sveža in okusna, luškana za pogledat in izredno lahka in hitra za pripravo. Mislim reeeeees. Tisti tip deserta, kjer recimo med pripravo kosila izveš, da dobiš goste in bi rad naredil nekaj "na hitrco" za po kosilu. Če je to na hitrco še ekstra dobro, še toliko boljše. Kakšen zaprisežen cukeraš se bo mogoče sicer nakremžil, jaz pa bi jo lahko imela tudi bolj limonasto, saj sladki beljaki lepo uravnovesijo zadevo. Preizkusite in hitro preverite kaj vašim brbončicam bolj paše.

Za 6 kozarčkov potrebujemo:

40 g masla
100 g ovsenih piškotov

260 g kondenziranega mleka
2 jajci
2 limoni
120 g belega sladkorja


Ovsene piškote dobro zdrobimo, lahko v multipraktiku ali pa kar malo po domače z valjarjem. Jaz raje to naredim tako, da dam piškote prej v vrečko, da ne letijo piškotne drobtine po celem pultu. Maslo stopimo in zmešamo s piškoti.



V skledi zmešamo kondenzirano mleko, rumenjaka (beljake ločimo in pustimo v drugi skledi), nastrgano lupinice 1 limone in sok obeh limon. Dobro premešamo.


Beljaka začnemo stepati in postopoma dodajamo sladkor, ker drugače tvegamo, da se vse skupaj konča klavrno z nestepeno belo lužico. Stepamo dokler ne dobimo res čvrstega snega. Ko vzamemo metlice ven iz snega, se morajo ustvariti pokončni vrhovi, ki se upirajo gravitaciji. Druga opcija bi bila tudi, da nad paro nežno začnemo stepati beljake in sneg, dokler se sladkor ne stopi in so beljaki nekje telesne temperature, potem pa odmaknemo iz pare in stepamo toliko časa, dokler se beljaki ne ohladijo na sobno temperaturo. Na ta način 100% ne bo neraztopljenih sladkornih kristalov, ampak tudi na čisto klasični način, ki sem ga tokrat uporabila, jih ni bilo, je pa stvar nekoliko odvisna tudi od znamke sladkorja.


Piškote razporedimo v skodelice (v moje sem spravila nekje 2 zvrhani žlički mase) in jih potlačimo, da dobimo piškotno dno. Prelijemo z limonino kremo, nanjo pa z žlico naložimo še snežene kapice. S hrbtno stranjo žlice lahko ustvarimo majhne vrhove, da naše mini pite izgledajo še posebno luškane.




Pečemo na 190° C 12 - 15 minut (vmes malo preverimo, če ni beljak morda že preveč rjavkast). Vzamemo iz pečice, počakamo da se ohladijo na sobno temperaturo in pustimo še 30 minut v hladilniku.




Mmmmm tole kar čaka, da zdrobiš hrustljavo kapico in kar z veliko žlico zajameš kremasto sredico.



september 23, 2016

V vsej poplavi sladkih objav na različnih socialnih omrežjih niti ne vem, kje sem zasledila tole idejo. Mogoče Wiltonov instagram? Kaj pa vem, preveč je vsega, spomnim se samo spremljajočega vprašanja ali je to morda naslednji hit po tem, ko so cake pops tako pridobili na popularnosti. Seveda sem dala takoj v test najhujšim kritikom ... otrokom :)

Potrebujemo:
čokoladno testo - jaz sem uporabila Lizin biskvit, ampak po pravici bi bil boljši tale čokoladni biskvit (polovična količina); pomembno je da vzamete biskvit, ki je sam po sebi sočen in kjer testo ni tekoče, ker bo preveč razmočilo kornete
zamrznjeno sadje, recimo maline (ravno prav so velike)
8 kornetov

Glede na to, da nas večina ne bo imela doma prav stojala za kornete, bo treba malo improvizirati. Stojalo sem ustvarila iz rešetke, ki jo ima vsaka pečica in malo alu folije. Alu folijo je potrebno samo natrgati na dovolj velike trakove, da jih potem zmečkamo skupaj v nekako kačo, ki jo ovijemo okoli korneta, da se nam na rešetki ne more prevrniti (čeprav je treba biti vseeno previden, da ne boste testa strgali iz dna pečice :P ).



Pripravljeno testo nadevamo na dno korneta, dodamo malino in pokrijemo še z malo testa. Jaz sem nato dodala še eno malino in prekrila s testom. Dve lekciji iz mojega poizkusa sta, da je treba maline potisniti dobro v testo in da ne napolnite kornetov preveč. Malo je potrebno poznati tudi testo in vedeti koliko naj bi naraslo. Kornet je vseeno ozek, tako da zna v vsakem primeru malo presenetiti in prekipeti ali pa sadje potisne navzgor in ven. 




Tole je maksimalna količina testa v kornetu, še ti so mi nekateri malo preveč narasli med peko.



Pečemo na 175° C, dokler ni pečeno. Jaz sem preverila kar z zobotrebcem in tako predlagam tudi vam, v moji pečici so potrebovali nekje pol ure.




Da bo vse skupaj izgledalo malo bolj "sladoledasto", rabijo kornetki še malo kreme. Jaz sem poleg malin imela pri roki Philadephio, sladko smetano in maline, kar skupaj z malo sladkorja v prahu itak naredi eno prav super kremo, ki lepo dopolni te poslastice.



Bo to res naslednji cake pop? Težko verjamem. Stvar je zanimiva in s pravim biskvitom je lahko prav dobra, ampak mora imeti za moj okus nujno notri skrito vsaj malo sadja. Korneti pravzaprav ne dodajo nič posebnega, sta pa otroka čisto ponorela, ko ta jih videla in po hitrem postopku pospravila. Če vprašate njiju, jih moram nujno še narediti!
september 15, 2016


Ste za malo obujanja spominov? Ne, ne bom objavljala svojih starih fotk in jih opremljali s TBT hashtagi, mislim bolj na kakšen starejši recept iz tega bloga. Pravzaprav niti ni tako star in vsaj jaz nikoli ne neham misliti nanj, ker ga po delih zelo pogosto uporabljam. Skombiniram malo s kakšnim drugim biskvitom ali okusom in voila, nova sladica.

V glavnem, slavljenka si je že ob objavi originalne tortice zaželela, da jo mora imeti za rojstni dan. In jaz sem seveda morala svojo obljubo držati. Zato torej tale okusna sladica namesto v obliki rezin, kar v obliki tortice. Za piko na i sem jo še prelila z mirror glaze svetlečo glazuro in okrasila s španskimi vetrci.

Svetlečo glazuro sem že delala in poskus je bil takrat kar uspešen, sploh za prvič. Ker ne morem, da ne bi eksperimentirala in ker sem takrat že porabila toliko časa, da sem naštudirala dva različna recepta za to glazuro, je bil čas, da sedaj preizkusim še drugega.

Za tortico 16 cm (šlo bi tudi za malo večjo); za tiste klasične velikosti, recimo 26 ali 28 cm podvojite količine:
100 g koruznega sirupa
70 g kondenziranega mleka
100 g sladkorja
110 ml vode
100 g bele čokolade
10 g želatine (2 tsp)

Želatino zmešamo s 60 ml vode in pustimo, da nabrekne. Vmes nasekljamo belo čokolado na manjše koščke. Želatino, čokolado in kondenzirano mleko združimo v višjem loncu.


50 ml vode zmešamo s koruznim sirupom in sladkorjem in med mešanjem segrevamo v manjšem loncu, dokler ne doseže temperature 103° C. Jaz najraje pri takih zadevah ne delam "na uč" in imam pri roki raje termometer, za orientacijo pa je takšno temperaturo mešanica dosegla nekje po dobre pol minute vrenja. 


Prelijemo preko čokolade in malo počakamo, da se čokolada nekoliko raztopi. S paličnim mešalcem zmešamo in spasiramo, dodamo barvo, če želimo obarvano glazuro in precedimo čez cedilo. Pokrijemo s prozorno folijo, tako da folijo položimo direktno na mešanico, da se ne bo naredila skorjica in damo za 12 ur v hladilnik.


Po koncu hlajenja v kratkih intervalih segrejemo v mikrovalovni pečici in vmes vedno dobro premešamo, dokler ne doseže temperature 32 - 34° C. Torto vzamemo iz zamrzovalnika in prelivamo.

Recept se mi je zdel zanimiv, ker naj bi stal v hladilniku pred uporabo in sem si mislila, da bi lahko bilo uporabno, da se stvar pripravi prejšnji dan in nato po kratkem segrevanju uporabi naslednji dan, ker je samo ohlajanje pri prvem receptu trajalo dlje kot sem pričakovala.

V resnici pa sem bila dosti bolj zadovoljna s prvim receptom. Zakaj?
  •  v trgovinah vam ne bo treba iskati koruznega sirupa,
  • ne rabite termometra,
  • pri pripravi je manj tekoč in zato med mešanjem s paličnim mešalnikom nastane manj mehurčkov, ki kvarijo videz ogledala,
  • segrevanje v mikrovalovni pečici dejansko ni noben plus, ker z dodatnim mešanjem vnesemo še več mehurčkov,
  • tudi prvotni recept zdrži v hladilniku par dni in bi ga lahko eventualno lahko pripravili prejšnji dan in naslednji dan segreli na "delovno" temperaturo.

Torej, mogoče bo komu vseeno všeč ta recept in vem, da mi ne bi dal miru, če ga ne bi preizkusila, ampak v moj kuharski zvezek bo šel definitivno tisti iz mojega prvega poizkusa.

Tortica pa je vseeno izpadla odlično!






september 10, 2016

Ufff pa smo ga tudi mi dali čez ... 1. šolski dan. Nekaj posebnega, ena tistih prelomnic. Zato za vse prvošolčke, ena mavričasta tortica. 

Pod eksplozijo barv se skriva čokoladen biskvit z jagodnim mousse-om. Kaj pa tiste krede delajo tam gor? Pravzaprav gre za Candy melts, stopljene in preoblikovane v krede, tako da so nabrizgani v široke slamice. Tako pišejo po temnem fondantu kot čisto prave krede. Pa še posladka se lahko kdo z njimi :)






september 01, 2016
Copyright © 2016 Sladko popotovanje | By Designscrazed