Prikaz objav z oznako testo za pito. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako testo za pito. Pokaži vse objave



V vsakodnevnem tempu je včasih težko kuhati kosilo doma in vse to hitenje iz službe do otrok in domov včasih utruja. Vseeno pa rada kuham doma, ker se tako vsaj vsi v miru usedemo za mizo. Včasih vseeno enostavno ni časa in grem na kosilo ven, v bližnjo menzo. Presežek pač ni za pričakovati, bi si človek mislil, dokler mi ni zadnjič luštov naredila ena sladica in sem si jo pač privoščila. In potem presenečenje ... kako je bila dobra. Ampak kaj sploh je? Videla sem da gre za pito, da se čuti nekaj vanilijevega in nekaj skutnega ter da so na vrhu višnje in drobljeno testo. Hmmmm, seveda sem šla v lov za sestavinami, iz katerih bi lahko kaj podobnega pripravila doma. Pa še dobro mi je uspelo :)

Za pito premera 22 cm potrebujemo:
Testo:
170 g moke
70 g sladkorja
1 vanilijev sladkor
1 jajce
četrt žličke limonine lupine
ščep soli
100 g masla

Masa:
2 jajci
100 g sladkorja
500 g pasirane skute
100 g Philadelphie
1 instant vanilijev puding (v prahu)
1 višnjev kompot

Crumble / drobljenec:
30 g masla
25 g sladkorja
50 g moke

Iz vseh sestavin za testo zamesimo testo, ga zavijemo v prozorno folijo in pustimo da pol ure počiva v hladilniku. Po pol ure ga na pomokani površini razvaljamo, z njim obložimo pekač za pite in ga z vilico večkrat prebodemo. 




Pečico segrejemo na 180° C in pečemo 15 minut.

Med peko pripravimo maso za pito. Najprej penasto stepemo jajca in sladkor, tako masa postane čisto puhasta, bleda in dosti bolj voluminozna. 




Dodamo skuto, Philadelphio in puding ter dobro premešamo, da ni kakšnih grudic. Višnje iz kompota dobro odcedimo.


Ko je testo delno pečeno, ga vzamemo iz pečice, temperaturo pečice pa povišamo na 200°C. Čez testo zlijemo pripravljeno maso. Na tej točki je odločitev kako naprej vaša. Če boste sedaj na vrh dodali višnje, bodo zaradi teže potonile na dno in če bi želeli da ima pita takšno polnilo, potem kar dodajte višnje. Jaz višnje raje dodam malenkost kasneje, ker želim, da ostanejo na vrhu.

Pito premaknemo v pečico in pečemo najprej približno 10-15 minut, vmes pa iz sestavin za drobljenec zmešamo testo, ki bo po izgledu spominjalo na grob pesek. Po 10-15 minutah preverimo v kakšnem stanju je masa. Če se je ob robu že začela malenkost  strjevati, potem je to ravno super za dodajanje višenj. Pito vzamemo iz pečice, previdno po površini razporedimo višnje ter čez nadrobimo še drobljenec. 




Vrnemo v pečico in pečemo še pol ure. Mmmmm lahko jo jemo še toplo, vendar vam zagotavljam, da je dobro ohlajena še dosti boljša.





Jemo tudi z očmi, tako da mi to, da sem se pri zadnji peki jabolčne pite dodobra namučila, da je pita izgledala približno tako kot bi želela, nikakor ni dalo miru. Vskoči seveda rešitelj Youtube :) Manjši komplikatorji kot jaz lahko seveda samo narežejo trakove in jih najprej položijo vodoravno in nato čez še navpično, ampak to ni to.

Tole pa je to: ostanek testa razvaljamo in narežemo na enakomerne širine, malenkost daljše od premera pite.
Zavoljo prikaza (in eksperimentiranja, ki se ni ravno dobro izteklo) sem nadaljevala na podlagi, drugače pa trakove takole razporedimo po vrhu pite.
Nato zavihamo vsak drugi tak do polovice nazaj.
En trak testa položimo na sredino pite, pravokotno na ostale in zavihane trakove odvihamo nazaj čez.
Nato ponovno zavihamo vsak drugi trak nazaj, vendar tokrat ravno druge kot prej. Vzamemo še en trak testa in ga ponovno položimo pravokotno na ostale.
Odvihamo zavihane trakove in ponovno zavihamo vsak drugi trak (spet tiste kot prvič). Pravokotno položimo nov trak, odvihamo zavihane trakove in tako ponovimo še v drugo smer.
Ker se to dela direktno na piti, bo malo pacarije, ker se bodo trakovi pri vihanju malo umazali z pitinim nadevom, ampak zaenkrat še nisem našla načina, kako pletenje izvesti na podlagi in ga nato prenesti na pito. Moj poskus se je končal klavrno, saj se je pri prestavljanju vse podrlo, tako da mogoče uspe kdaj drugič.

Zadnje čase bi pekla samo pite. V mojih zavihkih "to do" sladic pa se je že nezaslišano dolgo pasel link do bojda najboljše jabolčne pite, recept neke babice Ople. Če 6796 ljudi pravi, da si recept zasluži 5 zvezdic, že mora biti nekaj na tem in firbec mi ni dal, da bi šel mimo še en vikend brez preizkusa tega čuda. Prebrala sem še komentarje, upoštevala najboljše in rezultat je tale recept:

Za testo:
70 g sladkorja
140 g moke
210 g masla
10 ml vode
ščep soli
pol žličke cimeta

Za nadev:
6 jabolk Granny Smith
110 g masla
25 g moke
60 ml vode
110 g belega sladkorja
90 g rjavega sladkorja
žlička cimeta

Recept zadošča za okrogel pekač premera 20 cm. Pri tem nikakor ne priporočam uporabe pekača s snemljivim dnom, ki ga drugače sama najraje uporabljam. To sem spoznala na neprijeten način, ko je bila pečica kar naenkrat zavita v dim, ker je pekač spustil odvečno vodo iz jabolk in se je sladek sok zažgal na dnu pečice. Poleg tega je nadev težak in pita ne bo obdržala oblike, ko jo kasneje vzamemo iz pekača. Najbolje je zato uporabiti čisto navaden pekač, lahko tudi nekoliko globji, če želimo v pito spraviti nekoliko več nadeva.

Za testo sem uporabila enak recept kot že prej pri bučni piti, lahko pa se uporabi kakršenkoli recept za testo za pite, računati pa moramo, da rabimo nekako 400 - 450 g testa, da bo zadoščalo za podlago in zgornjo plast. Čisto po lastnem navdihu sem testu dodala tudi malo cimeta.

Recept govori o 8 jabolkih, ampak nikakor mi ni jasno kako naj bi jih porabil toliko, tako da zadošča že 5 jabolk, optimalno pa se mi zdi 6 jabolk oz. nekako dobra kila jabolk. 8 jih morda lahko porabimo samo če imamo zelo globok pekač. Ker se na jabolčne sorte prav nič ne spoznam, nisem niti vedela ali bom dobila prav Granny Smith, zato sem preventivno z malo pomoči googla našla zanimiv link z razdelitvijo, katera jabolka so primerna za kakšno uporabo, ki zna priti prav še kdaj drugič. Sicer je stran angleška, ampak sem se hitro naučila, da so očitno poimenovanja jabolk univerzalna in tako podobna v slovenščini in angleščini, da jo je enostavno razumeti. Kakorkoli že, na koncu sem lahko dobila prav sorto Granny Smith, vendar se zagotovo lahko uporabi katerakoli sorta, ki je enako primerna za pite. Bolje malo kiselkasta, ker je pita sama po sebi bolj sladka.
Testo razvaljamo in ga razporedimo po pekaču. Jabolka olupimo, razkoščičimo in narežemo na tanjše krhlje. Če nekako merimo koliko jabolk bi lahko spravili v pekač, moramo imeti v mislih, da bomo jabolka naložili tako, da ne bodo zravnana, ampak naredimo kar konkreten kupček, ki bo med peko nekoliko padel skupaj.
Maslo raztopimo in dodamo moko, da nastane gosta mešanica. 
Dodamo cimet in beli ter rjavi sladkor in vodo in na ognju mešamo (ne vremo), da se sladkor nekoliko stopi. 
Narezana jabolka prestavimo v skledo, dodamo mešanico in dobro premešamo, da so vsa jabolka prekrita.
 Vse skupaj stresemo na razvaljano testo in lepo razporedimo.
Ostanek testa še enkrat razvaljamo in razrežemo na trakove. Trakove nato prepletemo in nastalo mrežo položimo na nadev.
S tem sem se kar dobro namučila, tako da še ne znam pomagati s kakšnim pametnim nasvetom. Naslednjič mi ne uide kakšen predhoden ogled youtuba (UPDATE: naštudirano). Pečemo 1 uro na 175° C.
Razsodba: razumem tistih 6796 ljudi!

Jesen vedno povezujem z oranžno barvo, močnimi, nasitnimi okusi in oranžno barvo. Zate sem imela končno možnost preizkusiti sladico, ki izpolnjuje vse kriterije in je težko bolj jesenska. Buča je zanimiva zelenjava, ki sama po sebi nima zelo izrazitega okusa in jo zato lahko uporabljamo enako učinkovito v slanih kot sladkih jedeh. Na splošno pa me je tale zadeva poleg pite iz sladkega krompirja grozno interesirala, tako da sem sedaj lahko odkljukala vsaj eno izmed teh.

Količine zadoščajo za pito 20 cm, vendar je moj pekač dokaj plitev. Če imate nekoliko globji pekač, potem povečajte količino mase za 50%, količine testa pa ni potrebno povečati, zadoščala bo tudi za globji pekač, le testo bo malenkost tanjše.

Za testo potrebujemo:
70 g sladkorja
140 g moke
210 g masla
20 ml vode
ščepec soli

Za nadev potrebujemo:
500 g buče (750 g skupaj z olupkom)
90 g sladkorja
2 g soli
1 g cimeta
1 g muškatnega oreščka
2 jajci
15 g masla
110 ml mleka

Bučo olupimo in narežemo na kose. V loncu zavremo vodo in dodamo koščke buče ter kuhamo cca. 15 minut ali toliko časa da se buča ne zmehča.
Pripravo testo, tako da zmešamo moko, sladkor in sol, nato pa dodamo na kocke narezano ohlajeno maslo in pregnetemo, da se začne povezovati in potem po malem dodajamo vodo, dokler ni testo dovolj vlažno, da ga lahko zgnetemo v kepo. Ni nujno da porabimo vso vodo. 
Zavijemo v prozorno folijo in pustimo v hladilniku ... minut. Testo nato razvaljamo in razporedimo po pekaču in damo ponovno za 15 minut v hladilnik. Pečico segrejemo na 180°C stopinj in testo pečemo 25 minut, dokler ni zlato rjavo pečeno. Če imamo kroglice za pečenje pečemo prvih 15 minut pokrito s peki papirjem in dodanih kroglicami in še 10 minut odkrito.
Vzamemo iz pečice in pustimo da se malenkost ohladi. Med hlajenjem pripravimo bučno maso. Kose buče spasiramo s paličnim mešalnikom.  
V drugi skledi zmešamo sladkor, sol, muškatni orešček in cimet. Vmešamo 2 jajci, stopljeno maslo in mleko. Dodamo bučnemu pireju.
Prelijemo preko testa postavimo v pečico, ogreto na na 220°C. 
Pečemo 10 minut, nato pa znižamo temperaturo pečice nazaj na 180°C  in pečemo še 35 do 40 minut. Vzamemo iz pečice, pustimo da se ohladi in servirajo.  Pred servira njem po želji še posujemo s sladkorjem v prahu (lahko tudi z mešanim s cimetom).



Dva vikenda nazaj sem za domače pripravila čokoladno mousse torto z mangom. Malo čisto zame in malo za mami, ki je velika ljubiteljica manga. Ker pa ji mango v tej sladici ni bil dovolj izrazit, mi je prinesla dva reeeees zrela manga (ne takšna iz supermarketa, ampak kupljena prav posebej pri sadjarju, ki jih dobi letalsko direktno že zrele) in takoj sem imela naslednji cilj - najti sladico, kjer je mango kralj. Hmmm kaj pa mango kot pita? Hitro prižgem računalnik, stric Google ponavadi vse ve. No ja, skoraj vedno ... brskam ... nič ne pade posebej v oči, ampak vsaj navdih pa je. Vzamem nekaj iz enega recepta, pa nekaj iz drugega, pa še iz tretjega in še malo prilagodim ... voila čisto moj recept (no skoraj).

Rezultat je sladica, ki jo je izredno preprosto narediti. Sicer je vseeno potrebno prižgati pečico, ampak le za kratek čas.

Za pito premera 20 cm potrebujemo:
200 g moke
50 g kokosa
120 g masla
50 g sladkorja
50-60 ml vode
2 g soli
2 manga (500 g)
250 g Philadelphie (cca 1 pakiranje in pol)
1 želatina + voda

Moko, kokos, sladkor in sol zmešamo v posodi in dodamo mrzlo maslo, razrezano na koščke.
Najlažje je delati kar z mešalcem z nastavkom za gnetenje. Počasi dodamo vodo. Ni nujno, da bomo uporabili vso, tako da dodajamo počasi in preverimo, če je zmes še presuha. Testo nato zavijemo v prozorno folijo in pustimo v hladilniku počivati pol ure.
Testo nato razvaljamo in razporedimo po pekaču za pite. Testo prepikamo z vilicami in pečemo 20 minut na 190°C.

Vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Kokos v testu bo dal čisto rahel tropski pridih, da ne bo maslen okus tako prevladal.
2 manga olupimo, narežemo in spasiramo in precedimo čez sito, ker je mangovo meso lahko nekoliko nitkasto in če hočemo res kremno pito, lahko moti pri teksturi. Na tej točki si morda poglejte kako lahko najlažje olupimo in narežemo zrel mango
Mangu nato vmešamo 250 g Philadelphie. Želatino pripravimo po navodilih na vrečki, pustimo da nabrekne in stopimo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici. Med stalnim mešanjem z mešalcem dodamo stopljeno želatino mangovi mešanici in prelijemo preko pečenega testa.

Ta količina zadošča za 20 centimetrski pekač, ampak bo nadev res segal do roba pitine podlage. Meni ta rob pite vedno zleze nekoliko dol in ga nikakor ne morem ustaviti, zaradi česar je bila moja pita res malenkostno nižja in mi je ostalo za pol manjše skodelice nadeva. Brez skrbi, krize ni bilo, že krema sama je odlična samostojna sladica, ki jo lahko pripravimo brez večjih naporov in uporabe pečice.
Kaj pa mami pravi? Krema je super, ampak bi bila morda boljša na kakšni drugi podlagi, ki bi vsebovala malo manj masla. Kako se že reče? Back to the drawingboard :) Nazaj v lov za popolnim mangovim receptom ...