Pogosto se zgodi, da recept zahteva samo rumenjake in se torej hitro pojavi vprašanje kaj zdaj z beljaki. Dobro, jajca niso ravno nek strošek, ampak še vsakič mi je bilo težko stran vreči te beljake in zato že lep čas vedno zmrzujem ostanke. Večinoma so vedno prišli prav za kakšno švicarsko masleno kremo ali royal icing, samo v dosti majhnih količinah jih je treba dati zmrznit. Še najboljša pogruntavščina se mi zdi moja nedavna ideja, da preostale beljake stepem samo toliko, da se povežejo in so enakomerno tekoči, potem pa jih prelijem v modelček za ledene kocke. Če recimo vem, da gre v vsak moj utorček pol beljaka, je potem zelo enostavni dozirati beljake, ko jih rabim, pa še kocke niso pretirano velike in se hitro odmrznejo.

Že celo večnost sem imela v svojih zaznamkih spravljen en recept za Pavlovo. Dejansko celo večnost, brez heca. Ko sem zadnjič končno sklenila, da ga preizkusim, sem ugotovila, da strani sploh ni več ... eh pa sem šla spet od začetka. Pavlova je bil zame eden tistih receptov, ki sem se jih navkljub moje firbcu malo otepala. Glede na to, da gre za enega najlažjih možnih receptov, me ne sprašujte zakaj. Mislim, da je v ozadju en res davni spomin na popolnoma spodletele kavne poljubčke, ki so se končali s polnim košem smeti in mojim popolnim razočaranjem nad celotno zadevo. Beljakov se od takrat v taki obliki nisem še lotila. Ampak sreča je s pogumnimi ali kako nekako tako in sem se v svojem projektu monoporcijskih sladic lotila še tega.

Končno lahko poročam o uspehu (še dobro, moj ego ne bi prenesel še ene čiste polomije) in dejansko gre res za tako enostavno zadevo, da mi sploh ni jasno kako sem zamočila tiste zaklete poljubčke. No vtis je definitivno popravljen pa še tele male tortice so se super izkazale, ker jih je možno pripraviti ene dvakrat hitreje kot običajno veliko Pavlovo. 

Za 4 mini Pavlove:

3 jajca (lahko tudi 2 veliki)

120 g sladkorja
1/2 čajne žličke limoninega soka
po želji 1 strok vanilije

200 ml sladke smetane
žlica sladkorja
2 sveža manga ali 1 konzerva kompota
4 pasijonke

Jajca ločimo in beljake stepemo v sneg, ampak ne še čisto čvrst. Dovolj bo, da se šele začnejo delati vrhovi v snegu, ko dvignemo metlice, torej faza soft peaks. Počasi dodajamo sladkor in stepamo naprej, dokler ni sneg lepo sijoč in čvrst. Proti koncu vmešamo še limonin sok. Jaz sem dodala še semena stroka vanilije, ker dodajo še več okusa in vedno mi je lepo videti semena prave vanilije v biskvitu, kremi ali snegu.

S snegom napolnimo vrečko za brizganje, jaz sem še prej dodala zvezdast nastavek, ker se mi zdi, da imajo tortice še malo lepši izgled. Na peki papir nabrizgamo kroge premera 10 cm, in sicer v dveh plasteh. Nabrizgamo torej najprej spodnji krog in nato nanj še en krog enake dimenzije.

Pečico segrejemo do 160° C. Ko doseže to temperaturo, damo pladenj tortic v pečico in znižamo temperaturo na 140° C. Pečemo 30 minut, pečico ugasnemo, jo res minimalno odpremo (recimo samo podstavimo kuhalnico med vrata pečice in pečico) in pustimo, da se popolnoma ohladi - minimalno 30 minut, vendar raje več kot manj, lahko tudi v zaprti pečici čez noč. Ko so Pavlove ohlajene in če jih ne bomo takoj porabili, jih zapremo v posodo, da jih zrak ne izsuši preveč.

Sladko smetano stepemo s sladkorjem. Mango narežemo na koščke in razpolovimo pasijonke.

Če imajo Pavlove na sredi preveč vrha, jih malo potolčemo po sredini in nato nanje naložimo sladko smetano ter dodamo koščke manga in sredico pasijonke, ki jo kar z žlico izdolbemo.

beljakovi poljubčki mango odvečni beljaki pasijonka passion fruit preprosta sladica preprosta torta torta Pavlova tropsko sadje

avgust 13, 2016

Mami me je ponovno razvajala z mangi. Ne tistimi, ki so zelenkasti in trdi, ampak res fantastično rdečkastimi mehkimi mmmmmm. Za te bo potrebno prav lepo pogledati kakšnega manjšega sadjarja, čeprav zanje čase v Sparu, pa najbrž še v kakšnem supermarketu, opažam takšne, ki se oglašujejo za lepo zrele in na pogled res izgledajo pravi, samo še okus moram ob priliki testirati. Ker realno te bo tisti manjši sadjar v zameno za lep pogled tudi lepo obral. Alternativa pa je vedno tudi mango v kompotu, ki je kar ok nadomestek in ga lahko ne glede na letni čas najdemo na trgovinskih policah.

Tale mousse ni ravno tipičen, ampak je zaradi dodanega jogurta ravno prav sladek in ravno prav osvežilen. Ravno prav za vroče poletno popoldne, še toliko boljše kje na počitnicah, ker je zadeva tako preprosta, da je narejena en dva tri.

Za 6 oseb potrebujemo:
2 manga
1 jogurt
1 sladko smetano
sladkor v prahu po okusu
4 lističe želatine

Mango olupimo in enega ter pol narežemo na koščke, polovico pa pustimo za kasneje. O tem kako najlažje olupiti mango tule, res pa je da to deluje le, če hočemo ven dobiti koščke. Eno polovico moramo ohraniti celo tako da na tej polovici raje uporabimo lupilnik. Če je mango res zrel, pa lahko uporabimo kar žlico, da meso izdolbemo iz lupine.

Sladko smetano stepemo s sladkorjem v prahu (zame je bila ena žlica dovolj) in ji primešamo jogurt. Lističe želatine namočimo v mrzli vodi. Mango spasiramo in pire v posodici segrejemo. Želatino ožamemo in dodamo k mangovemu pireju, da se raztopi. Pire nato ohladimo na sobno temperaturo, primešamo smetani in pustimo v hladilniku par ur, da se ohladi.

Če bi radi postregli sladico kot kremo, potem lahko želatino popolnoma izpustite. 4 lističi želatine ali pa enakovredna količina želatine v prahu (cca 6 g) je dovolj, da krema postane bolj mousse in obdrži svojo obliko, če pa bi želeli bolj strjenko, ki bi jo lahko obrnili na krožnik iz modelčkov, pa bo potrebno količino želatine še malo povečati. Tale uporabljena količina želatine je bolj kot ne naključje, saj jo je le toliko ostalo v kuhinjskem predalu, ampak včasih se pač posreči in tole je res super količina za ravno prav "moussasto" gostoto.

Mousse z žlico zajamemo in postrežemo na krožniku z rezinami preostalega manga.

jogurtna krema jogurtova krema mango mangov mousse mangova krema poletna sladica preprosta sladica tropsko sadje

julij 14, 2016

Dva vikenda nazaj sem za domače pripravila čokoladno mousse torto z mangom. Malo čisto zame in malo za mami, ki je velika ljubiteljica manga. Ker pa ji mango v tej sladici ni bil dovolj izrazit, mi je prinesla dva reeeees zrela manga (ne takšna iz supermarketa, ampak kupljena prav posebej pri sadjarju, ki jih dobi letalsko direktno že zrele) in takoj sem imela naslednji cilj - najti sladico, kjer je mango kralj. Hmmm kaj pa mango kot pita? Hitro prižgem računalnik, stric Google ponavadi vse ve. No ja, skoraj vedno ... brskam ... nič ne pade posebej v oči, ampak vsaj navdih pa je. Vzamem nekaj iz enega recepta, pa nekaj iz drugega, pa še iz tretjega in še malo prilagodim ... voila čisto moj recept (no skoraj).

Rezultat je sladica, ki jo je izredno preprosto narediti. Sicer je vseeno potrebno prižgati pečico, ampak le za kratek čas.

Za pito premera 20 cm potrebujemo:
200 g moke
50 g kokosa
120 g masla
50 g sladkorja
50-60 ml vode
2 g soli
2 manga (500 g)
250 g Philadelphie (cca 1 pakiranje in pol)
1 želatina + voda

Moko, kokos, sladkor in sol zmešamo v posodi in dodamo mrzlo maslo, razrezano na koščke.

Najlažje je delati kar z mešalcem z nastavkom za gnetenje. Počasi dodamo vodo. Ni nujno, da bomo uporabili vso, tako da dodajamo počasi in preverimo, če je zmes še presuha. Testo nato zavijemo v prozorno folijo in pustimo v hladilniku počivati pol ure.

Testo nato razvaljamo in razporedimo po pekaču za pite. Testo prepikamo z vilicami in pečemo 20 minut na 190°C.

Vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Kokos v testu bo dal čisto rahel tropski pridih, da ne bo maslen okus tako prevladal.

2 manga olupimo, narežemo in spasiramo in precedimo čez sito, ker je mangovo meso lahko nekoliko nitkasto in če hočemo res kremno pito, lahko moti pri teksturi. Na tej točki si morda poglejte kako lahko najlažje olupimo in narežemo zrel mango. 

Mangu nato vmešamo 250 g Philadelphie. Želatino pripravimo po navodilih na vrečki, pustimo da nabrekne in stopimo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici. Med stalnim mešanjem z mešalcem dodamo stopljeno želatino mangovi mešanici in prelijemo preko pečenega testa.

Ta količina zadošča za 20 centimetrski pekač, ampak bo nadev res segal do roba pitine podlage. Meni ta rob pite vedno zleze nekoliko dol in ga nikakor ne morem ustaviti, zaradi česar je bila moja pita res malenkostno nižja in mi je ostalo za pol manjše skodelice nadeva. Brez skrbi, krize ni bilo, že krema sama je odlična samostojna sladica, ki jo lahko pripravimo brez večjih naporov in uporabe pečice.

Kaj pa mami pravi? Krema je super, ampak bi bila morda boljša na kakšni drugi podlagi, ki bi vsebovala malo manj masla. Kako se že reče? Back to the drawingboard :) Nazaj v lov za popolnim mangovim receptom ...

kokos kremni sir mango Philadelphia pita testo za pito

oktober 16, 2015

Mogoče za koga čisto enostavno vprašanje, vendar pa sem se dejansko konkretno namučila, ko sem se tega prvič lotila. Olupila sem ga z lupilcem za krompir, potem pa poskusila narezati okrog koščice, ki je dejansko bolj kost kot koščica, medtem ko mi je stalno povzel iz rok, ker je bilo meso sočno. Pogojno gre tudi tako pri manj zrelih mangih, ki imejo trše meso, pri bolj zrelih pa ga odsvetujem. Na pomoč je priskočil Youtube in sedaj delim to pogruntavščino še z ostalimi.

  

Če pogledamo mango z vrha ni okrogle oblike, ampak ovalne. To je zato ker je tudi mangova koščica ovalne oblike, torej bolj podolgovata. Največ mesa se skriva ob obeh dolgih stranicah koščice in iz te perspektive lahko mango razdelimo na tri tretjine Srednjo tretjino zavzema koščica, na vsaki strani pa 1/3 širine manga predstavlja meso.

Najprej zato odrežemo desno tretjino manga in nato še levo ter tako že ločimo večino sadeža od koščice.

Nato ob koščici odrežemo še zgornji in spodnji del (gledano od zgoraj) in morda še ostanek mesa, ki ostane kje na koščici.

Nato vzamemo večja odrezana kosa in z nožkom vanje zarežemo v obliki šahovnice, ampak ne prerežemo lupine.

Nato lupino enostavno obrnemo navzven in z roko potegnemo kockice manga od lupine.

Manjše kose odrezanega manga posebej olupimo z nožkom in naloga je opravljena. 

mango

oktober 16, 2015

Ena mojih najljubših sladic, ki si jo naročim, če se rabim malo pocrkljati ali pa mogoče tako malo za nagrado, je mangolita iz ljubljanske Lolite. Mmmmmm mala božanska monoporcijska tortica. Podlaga iz čokoladnega biskvita z mangovo notranjostjo in čokoladnim moussom. Takšni recepti so vedno hudo varovane skrivnosti, ampak kaj pa če bi jo vseeno poskusila rekreirati? In sem se jo lotila malo po svoje ...

Čokoladna podlaga

Že v štartu sem se odločila, da bom naredila malenkost debelejšo podlago kot v originalu, potrebovala pa sem en konkretno čokoladen biskvit. Zato sem si ga sposodila iz knjige, s katero sem se pred kratkim pocrkljala. Liz Marek sem kar nekaj časa spremljala prek njenega youtube kanala Artisan Cake Company, kjer prijazno z javnostjo deli nasvete glede dekoriranja tort. Poleg osnov in ne toliko osnov okraševanja, se najde tudi kak super recept in eden izmed teh je tudi njen recept za čokoladno torto.

Za podlago premera 16 cm (pa še malo extra za mimogrede pojesti :P) potrebujemo:
20 g grenkega kakava
80 ml vode
1 jajce
20 ml olja
100 g moke
90 g sladkorja
4 g pecilnega praška
ščep soli
1 strok vanilije
75 g masla

Vodo segrejemo do vretja in zmešamo s kakavom ter pustimo, da se mešanica ohladi. Temu dodamo jajce in olje in dobro zmešamo, posebej pa zmešamo suhe sestavine. 

Suhim sestavinam med počasnim mešanjem dodajamo koščke zmehčanega masla, dokler mešanica ne izgleda kot vlažen pesek.

Dodamo 1/3 tekoče mešanice in mešamo cca 2 minuti, da mešanica postane gosta in malo posvetli.

Nato med mešanjem počasi dodamo preostalo tekočino. Preden nehamo mešati postrgamo še stranice sklede, da na skledi ne pustimo ostankov masla in moke in še zadnjič premešamo in maso preložimo v namaščen in pomokan pekač

Pečemo na 175°C, dokler zobotrebec iz biskvita ne pride suh; najprej 40 minut, potem pa podaljšujejo še po 5-10 minut, če še ni pečeno.

Mangov žele

2 konzervi manga
1 želatina
voda

Iz konzerv odcedimo sok in koščke manga spasiramo z ročnim mešalnikom. Meni je prišlo nekje 400 ml pireja, kompotnega soka pri tem nisem uporabila; če slučajno prilagajamo količino za kakšno večjo tortico, pa ga vsekakor lahko uporabimo. Želatino zmešamo z vodo po navodilih in pustimo, da nabrekne, nato pa jo stopimo v mikrovalovni pečici. Stopljeni želatini dodamo malo mangovega pireja, nato pa vse skupaj vlijemo nazaj k preostalemu pireju in dobro zmešamo. Prelijemo v dovolj veliko posodico, obloženo s prozorno folijo ali namazano z oljem in pustimo v hladilniku, da se strdi. Premer želeja mora biti tak, da je dovolj prostora, da bomo lahko okoli dodali še mousse. Doma imam posodice premera 12 cm, ki so ravno super, če delamo torto premera 16 cm, saj bo tako okoli želeja nastala še 2 centimetrska plast moussa.

Čokoladni mousse

3 rumenjaki

60 g sladkorja

45 ml vode

200 g čokolade

300 ml sladke smetane

Mousse je malo bolj kompliciran, čeprav mi je še vsakič uspel in je res noro dober, poleg tega pa zanj ne potrebujemo želatine. Povzet je po receptu iz Aninega bloga, kjer so tudi super fotke poteka priprave, zato sama nisem vsega fotografirala, sploh ker se vedno lovim z vrelim sladkorjem, ki nikakor ni dobra kombinacija s fotoaparatom.

Čokolado stopimo in pustimo, da se ohladi, da ne bo prevroča, ampak še vedno topla (raje še malo vroča kot mlačna).

Vodo in sladkor zmešamo v kozici in vremo dokler ne doseže 121°C. Vmes najprej stepemo sladko smetano in jo damo na stran. Anin recept, ki uporablja več rumenjakov, sicer pravi, da začnemo nato stepati rumenjake, da narastejo, ampak pri tako majhni količini rumenjakov v posodi samostoječega mešalnika to enostavno ne gre. Ne se bati, pri meni ni vplivalo na rezultat. Rumenjake torej stepemo in ko sladkorni sirup doseže 121°C, ga med stalnim mešanjem prilijemo rumenjakom. Zaradi dodajanja sladkorja rumenjakom moji rumenjaki šele na tej točki narastejo in spremenijo barvo v bledo rumeno. Ko so rumenjaki narasli, dodamo stopljeno toplo čokolado. Na tej točki se moja zmes vedno močno zgosti; toliko da ji je težko ročno dodati del stepene sladke smetane, zato par žlic dodam kar še v samem mešalniku. Ko se zmes zaradi tega malenkost razredči, z lopatko vmešam še preostalo smetano.

Okoli biskvita namestimo snemljiv obod, nato pa na sredino biskvita položimo strjen žele. Preko tega prelijemo mousse in pustimo v hladilniku, da se strdi; jaz najraje kar čez noč.

Preliv

Kako naredijo mangolitino zunanjost mi ni niti malo jasno. Čisto tanka čokoladna skorjica, ki izgleda kot da bi nekdo samo potresel malo čokolade, čeprav mora biti dosti več kot le to. Zato sem tu šla pač čisto po svoje.

100 g temne čokolade

100 ml sladke smetane

grenek kakav v prahu

Čokolado in smetano zmešani stopimo v mikrovalovni pečici, počakamo malenkost, da mešanica ni več vroča in se nekoliko zgosti in prelijemo preko torte. Damo v hladilnik, da se malo strdi, nato pa s čopičem na čokolado nanesemo kakav v prahu, da površina dobi žameten videz.

Na kosilu smo tortico mimogrede zmazali, sploh tale mousse je res več kot odličen, mango pa je tudi ena tistih kombinacij s čokolado, pri kateri ne moreš zgrešiti. Žal se niti konzerviran mango, ki je dosti slajši od običajnih mangov, ki jih lahko kupimo v supermarketih, ni do konca izkazal in sem upala na močnejši mangov okus. Res pa je tudi, da smo tortico pojedli, takoj ko je prišla iz hladilnika. Vsekakor je bolje pustiti tortico 15 minut na sobni temperaturi pred serviranjem, ker se tako nekoliko bolj razvije okus.

čokolada čokoladni biskvit mango mousse žele

oktober 12, 2015