Na risanko o glasnem levčku Raa Raa sem slučajno naletela med brskanjem po otroških kanalih z risankami, ko se je naš tamlajši začel dreti in kazati na televizijo. Očitno je bila zanj instant ljubezen, zame pa naslednji izziv.

Najprej iz rumene mase oblikujemo telo v nekoliko jajčasto postrani obliko s poudarjenim trebuščkom.
Belo maso ali belo modelirno čokolado tanko razvaljamo in izrežemo ovalen krog, ki ga prilepimo na prednjo stran trebuščka. 
 Iz rumene mase oblikujemo štiri enako velike kroglice, ki bodo služile za roke in noge.
 Iz dveh kroglic najprej oblikujemo nogi, in sicer tako da ju razvaljamo v svaljka, na enem koncu pa pustimo nekoliko debelejši del kot na drugi strani.
 Stopalo pritisnemo ob podlago, da se spodnji del splošči.
 Z nožkom naredimo dve zarezi v stopalo, da se oblikuje šapa, nato pa nogi z malo vode prilepimo ob telo.
 Iz drugih dveh kroglic oblikujemo roki, tako da ju enako razvaljamo v malenkost daljša svaljka, nato pa s prstom sploščimo en konec svaljka.
S škarjicami trikrat zarežemo v sploščeni del, da ustvarimo prste in jih malenkost zaoblimo, nato pa roki z malo vode prilepimo ob telo.
Nato oblikujemo še glavo. Ker imajo risani junaki pogosto nenavadne in nerealne proporce, se dostikrat zgodi, da je glava praktično enako velika kot telo. Če glavo v celoti oblikujemo iz sladkorne mase, bo ta kar konkretno težka, kar pa pomeni da jo bo telo težje držalo na mestu, tudi če si pomagamo z zobotrebci ali slamicami. Zato je v takih primerih priporočljivo, da je notranjost narejena iz nečesa lažjega na primer stiropora, riževih krispijev ali pa aluminijaste folije. Ker sem edino folijo imela pri roki, sem si tokrat pomagala kar z njo, in sicer tako da sem odtrgala večji kos in ga zmečkala v kroglo. 

Rjavo maso nato razvaljamo in jo malo omočimo in previdno ovijemo okrog krogle. 
Iz rumene mase nato oblikujemo obraz in ga z malo vode prilepimo na glavo.
Ostanek rjave mase zmešamo z malo bele sladkorne mase ali bele modelirne čokolade, da dobimo svetlejši odtenek, nato pa maso razvaljamo in narežemo na trakove. Trakove z malo vode nalepimo na grivo, tako da dobimo dvobarvno grivo, nato pa z nožkom zarišemo črte po celi grivi.
Iz enakih dveh odtenkov rjave mase, iz katerih smo izdelali grivo izdelamo še levčkov rep. Malo rumene mase razvaljamo v krajši svaljek in na konec pritrdimo kroglico temno rjave mase, na katero enako kot na grivo prilepimo svaljke svetlo rjave mase. Na spodnji strani levčkovega hrbta ustvarimo manjšo luknjico in z malo vode vanjo pritrdimo rep.
Na koncu dodamo še obrazne elemente kot so nos, oči, usta ter glavo pritrdimo na telo.

Če kdo pozna to risanko bo sicer na tem mestu opazil, da sem levčku pozabila dodati še ušesa. Ah ja ... vaja dela mojstra. Levček je pa še vedno prisrčen.




Kaj podariti nekomu, ki že vse ima? V takih primerih se mi zdi, da so brez pomena darila, ki veliko stanejo in toliko bolj dosežejo namen darila, ki morda nimajo velike denarne vrednosti in imajo zato toliko večjo osebno vrednost, ker vanje vložiš čas in pozornost.

In zato sem za mojo mami, ki je praznovala rojstni dan, naredila šopek vrtnic iz bele modelirne čokolade.

O samem postopku mogoče kdaj drugič, je pa modelirna čokolada super za take zadeve, ker se načeloma lepo strdi, razen v najhujši vročini je mogoče bolje izbrati kakšno drugo maso, naprimer tičino ali modelirno, ki ne bosta tako občutljivi. Vrtnice sem za končni efekt še nežno obaravala z jedilno barvo v prahu, vendar le toliko da so robovi cvetov poudarjeni.


Zunaj je čez 30 stopinj in jaz bi rada pekla :))) Noro, vem, sem se pa zato vsaj odločila, da mora biti nekaj, s čimer ni preveč dela in je malo lažje, sveže in sadno. Pa sem se lotila millefeuille, francoske slaščice, ki v prevodu pomeni 1000 listov, ker se sestavi iz več plasti listatega testa, ki ima že sam po sebi več plasti. Baje je celo naša kremšnita neka daljna sorodnica te sladice. Originalno se sicer med plasti testa nabrizga slaščičarska krema, lahko pa tudi smetana in sem zaradi čim manj kompliciranja izbrala kar slednjo.

Potrebujemo:
1 preprosto listnato testo
500 ml sladke smetane
1 kremfix
1 strok vanilije ali 1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta
1 velika žlica sladkorja v prahu + še malo za dekoracijo
200 g borovnic
200 g malin

Sestavine zadostujejo za sladico velikosti cca 15 x 30 cm.

Testo za spodnji dve plasti položimo na peki papir in čeznje damo še drugo plast peki papirja ter vse skupaj obtežimo še z enim pladnjem, tako da je testo ujeto med oba pladnja in se tako ne bo preveč dvignilo med peko in bo sladico lažje zložiti skupaj. Pečemo 20 minut na 170° C (ventilatorsko).
Gornjo plast lahko spečemo na enak način kot ostali dve, še lepše pa izgleda, če jo spečemo nepokrito in se tako malo bolj napihne. Pečemo enako 20 minut na 170° C.
Sladko smetano stepemo skupaj z žlico sladkorja, kremfixom in vanilijo dokler ni čvrsta. Mimogrede, če kdaj kakšen recept zahteva kremo Chantilly in se vse skupaj sliši hudo zahtevno in vzeto iz visoke francoske kuhinje, gre le za identično kremo kot tu, torej za sladko smetano s sladkorjem in vanilijo.

Smetano nabrizgamo na prvo plast testa in obložimo z borovnicami in malinami, lahko pa bi uporabili kakršnokoli sveže jagodičje. Zanimiva kombinacija, ki jo predlaga sam Gordon Ramsey in jo bom preizkusila kdaj drugič, je z jagodami in baziliko.

Na sadje položimo srednjo plast testa in ponovimo vajo s smetano in sadjem. Končamo z zgornjo plastjo, ki jo posujemo s sladkim sladkorjem, jaz pa sem jo še malo okrasila s stopljeno temno čokolado. 



Med gledanjem britanskega tekmovanja The Great British Bake Off, kjer se najboljši amaterski peki in slaščičarji v Veliki Britaniji pomerijo med sabo v zelo ne-hollywoodsko-ameriškem stilu (torej brez umetno ustvarjenih situacij, zapletov in spletk) me je fascinirala priprava domačega listnatega testa. Medtem ko so ponavljali, da je priprava originalnega listantega testa, kjer na testo položimo celotno sploščeno in razvaljano maslo in ga nato zavijemo v testo in vse večkrat razvaljamo, konkretno zahtevna in časovno zamudna (ampak bom iz čistega firbca enkrat enostavno morala tudi preiskusiti), je bila predstavljena tudi nekoliko poenostavljena različica ali rough puff pastry. Priprava je res preprosta, ker pa mora testo med koraki počivati, vseeno vzame dobro uro, da ga pripravimo.

Potrebujemo:
250 g moke
250 g mrzlega masla
večji ščep soli
150 ml mrzle vode
Moko presejemo in dodamo sol. Maslo narežemo na koščke ali pa ga z roko razdrobimo, dodamo moki in z roko vmešamo. Mešamo toliko časa, da se maslo in moka vsaj malo povežeta, vseeno pa morajo ostati še tudi celi koščki masla.
Na sredini naredimo luknjo in dodamo 2/3 vode ter počasi z roko vse zmešamo in povežemo ter po potrebi dodamo preostanek vode. 
Koliko vode potrebujemo bo odvisno od tega kako mrzlo maslo imamo in kako vroč je tudi prostor. Ker je bilo moje maslo že preveč mehko, sem potrebovala le 100 ml vode. Zavijemo v prozorno folijo in pustimo da 20 minut počiva v hladilniku.
Po 20 minutah damo testo na pomokano površino, ga približno oblikujemo in razvaljamo najprej v kvadrat 20 x 20 cm, nato pa razvaljamo na dolžino cca 20 x 50 cm. Valjamo vedno samo v eno smer. Razvaljano testo bo zaradi koščkov masla, ki smo jih pustili v testu dobilo marmornat videz.
Levo tretjino testa nato prepognemo čez sredino ter enako ponovimo z desno stranjo, da je zloženo testo ponovno široko cca 20 cm. Ponovno zavijemo v prozorno folijo in pustimo da 20 minut počiva v hladilniku.
Po 20 minutah damo testo ponovno na pomokano površino, ga obrnemo za 90 stopinj in ga spet razvaljamo na dolžino cca 20 x 50 cm. Nato kot prej prepognemo strani eno čez drugo, pokrijemo s prozorno folijo in pustimo da 20 minut počiva v hladilniku.

Korak z valjanjem ponovimo še enkrat in po 20 minutah v hladilniku je testo pripravljeno, da se razvalja na končno obliko.
Zaradi prepogibanja in zlaganja plasti ter zato ker med te plasti ujamemo plasti masla, bo pečeno testo imelo značilne krhke plasti, po katerih je znano.

Čeprav gre za super kombinacijo bananinega biskvita, karamele in čokolade, tole vsekakor ni sladica za trenutne vroče poletne dni. Tudi sama sem jo naredila že pred časom in je bila zelo pohvaljena. V tej vročini prija sicer kaj bolj osvežujočega, zato jo mogoče prihranite za zgodnje jesenske dni ali pa počakajte na kakšen hladnejši poleten deževen dan, potem pa jo definitivno piporočam. Delim pa jo v vsakem primeru že sedaj. Biskvit je izrazito bananin, zato ga karamelna krema (lahko bi bila pa tudi čokoladna) super dopolnjuje.


Biskvit

Potrebujemo:
3 - 4 banane
2 čajni žlički limoninega soka
420 g moke
6 g sode bikarbone
ščep soli
180 g masla ali 280 ml olja
425 g sladkorja
3 jajca
2 čajni žlički vanilijevega ekstrakta
360 ml pinjenca


Količina iz recepta zadošča za 23 x 34 cm pravokoten pekač, 3 biskvite premera 16 cm, 2 biskvita premera 20 cm ali 1 biskvit premera 26 cm.

Glede na to, da recept navaja, da se lahko biskvit pripravi z maslom ali oljem, sem istočasno naredila dva biskvita in v vsakem uporabila drugo maščobo. V eni skledi z vilicami zmečkamo banane skupaj z limoninim sokom. V drugi skledi zmešamo moko, sodo bikarbono in sol. V tretji večji posodi zmešamo zmehčano maslo in sladkor, dokler ni sladkor popolnoma inkorporiran in postane mešanica bolj puhasta. Če uporabljamo olje, mešamo sladkor in olje 2 minuti.

Zgoraj mešanica z oljem, spodaj z maslom
Eno po eno dodamo jajce, na koncu pa vmešamo še vanilijev ekstrakt. Mešanici izmenoma dodajamo pinjenec in moko, dokler ni oboje vmešano in nazadnje dodamo še bananino mešanico.

Zgoraj mešanica z oljem, spodaj z maslom
Pečemo na 160° C, čas peke pa bo odvisen od izbire velikosti pekača. Za biskvite premera 16 cm zadošča 45 minut, 20 centimetrski biskviti bodo potrebovali dobro uro, še večji pa kar preko ure. Osebno se samo okvirno zanašam na predlagane čase iz receptov, potem pa biskvit spremljam in ko zobotrebec iz biskvita pride čist, je biskvit pečen.

Zgoraj maslen biskvit, spodaj z oljem
Biskvit z maslom pride dosti bolj rahel in manj zbit, kar se vidi tudi v tem, da nekoliko bolj naraste kot biskvit z oljem. Po okusu sta oba super in izrazito bananina, če pa izbiram, sigurno preferiram biskvit z maslom.

Krema

Zraven sem se tokrat odločila uporabiti karamelno kremo, ker mi je mami iz Avstrije prinesla zanimivo že pripravljeno kremo, ki je terjala preizkus.


Ker je biskvit že sam po sebi sladek in nasiten, nisem želela uporabiti kar kreme iz lončka, ampak sem jo nekoliko "razredčila" in omilila.

Karamelna krema:
150 g karamelne kreme (oz. prilagodite glede na okus; če gre za domačo karamelo verjetno malo manj, saj uporabljena krema ni bila ekstremno močna)
100 ml sladke smetane
200 g mascarpone

Sladko smetano stepemo, dodamo mascarpone in nazadnje karamelo, dokler ni vse skupaj dobro zmešano.

Torto je s kremo lažje nadevati, če kremo prej nekoliko ohladimo, saj bo na ta način nekoliko gostejša.

Za dekoracijo sem tokrat želela preizkusiti plisiranje ali naborke ali angl. pleats. Gre za tehniko, ko izgleda, da je dekoracija (v večini primerov fondant/tičino masa) nabrana na torti kot blago. Sama sem zadevo preizkusila z modelirno čokolado, ki ima sama po sebi nekoliko bolj karamelast okus in je zato lepo dopolnila torto.

Premaz torte

Še pred nanosom naborkov je torto potrebno pripraviti na dekoriranje; tokrat sem torto zravnala z ganachem in prvič preizkusila upside down tehniko, torej tehniko ko ganache nanašamo in ravnamo tako, da imamo torto obrnjeno na glavo.

Najprej na vrh torte nanesemo večjo količino ganacha. Tudi če ga je preveč se ni treba bati, ker bomo presežek kasneje odstranili.


Na ganache počasi na eni strani pritisnemo peki papir in ga z roko zgladimo proti drugi strani, tako da je papir pritisnjen na ganache po celotni površini torte. Pri tem pazimo, da se pod papir ujame čimmanj mehurčkov zraka.


Na peki papir položimo krožnik ali pladenj, primemo torto z obema rokama, tako da z eno roko držimo spodnji krožnik in z drugo gornjega ter torto obrnemo na glavo. Sedaj pogledamo ali je torta ravna. Če ni, potem pritisnemo na višjo stran biskvita, toliko da se zravna, odvečni ganache pod torto pa bo pri tem stisnjen stran, tako da lahko presežek enostavno postrgamo stran. Če smo res natančni, si lahko pomagamo tudi z vodno tehtnico.

Nato ganache nanesemo še na stran torte.


Ganache zravnamo s strgalom, da dobimo ravne stranice in damo v hladilnik za 10-15 minut, da se strdi.


Ko torto vzamemo iz hladilnika, jo ponovno obrnemo, da je pravilno obrnjena in previdno odstranimo peki papir. Če se pod peki papirjem ganache še ni čisto strdil, postavimo torto še za par minut nazaj v hladilnik.


Tako dobimo zelo oster rok med stranico in vrhom, ki je predpogoj, da bo tudi tičina masa ali kakšna druga obloga prav tako imela oster rob.

Naborki

Če ne delamo kar malo na oko, potrebujemo malo osnovnošolske matematike, da ugotovimo koliko naborkov bomo potrebovali. Ker sem uporabljala 16 centimetrski biskvit, sem naračunala, da je obseg nekje 50 cm in če so naborki pri robu široki nekje 3 cm in se morajo malo prekrivati, potem jih potrebujemo 26. Če delamo širše naborke, jih seveda potrebujemo manj.

Naborke vedno polagamo na torto tako, da vsak naslednji vsaj malo prekriva prejšnjega spodnjega. Tokrat sicer naborkov nisem posebej oblikovala, vendar že večji učinek nabranosti lahko dosežemo, če rob naborka na delu, ki prekriva prejšnjega spodnjega nekoliko prepognemo oz. zavihamo navzdol.


In še končni slastni izdelek.