Muhasto vreme. Če je bilo še pred dnevi glavno vprašanje, kako bi se posladkali brez da bi prižigali pečico, da ne bi še bolj segreli že tako pregretega ozračja v stanovanju, se kar naenkrat kolca po bolj toplih dnevih. Mogoče pa te jesenske razmere prežene en bolj sončno obarvan recept, ki je še vedno dovolj svež za poletne dni.

Za 20 košaric:
1 kg kupljenega listnatega testa ali ustrezna količina domačega preprostega listnatega testa
pol litra mleka
tri žlice rjavega sladkorja
1 vanilijev puding
250 g mascarpone
250 g grškega jogurta
2 jajci
sadje po izbiri

Zmešamo mascarpone, grški jogurt in jajci.
V pol litra mleka s sladkorjem skuhamo vanilijev puding in pustimo, da se nekoliko ohladi in vmes parkrat pomešamo. Ko se ohladi toliko, da se na dotik ne spečemo in da jajca ne bi slučajno zakrknila, ga dodamo mešanici.
Testo razvaljamo, ne pretenko, recimo nekje na pol centimetra. in razrežemo na kvadrate. 

Pekač za muffine namastimo in pomokamo in testo oblikujemo v košarice.
Košarice napolnimo s kremo in dodamo sadje po izbiri. Pri izbiri sadja pazimo toliko, da ne izberemo sadja, ki bi pri peki izločilo ogromno vode, ker se krema potem ne bo zgostila/strdila in bo bolj tekoča. Marelice so nekako na meji glede tega, moja prvotna želja so bile fige, ampak jih tokrat nisem imela na voljo.


Pečemo na 180° C 30 minut.

Različica brez sadja


Pridejo obdobja, ko imamo doma kakšno določeno risanko nastavljeno kar na ponavljanje. Ali se mi pa tako samo zdi ... In tako je bilo obdobje, ko sem vsak zvečer naprošena, naj nastavim risanko Jaz baraba. Vprašanje je bilo samo ali prvi del ali drugi.

Čeprav zdaj blazno popularni Miniončki ne igrajo glavne vloge v risanki, so postali skoraj bolj slavni kot njihov gospodar Gru. Zlobnež, nesramnež in baraba, ki to pravzaprav ni.

Če te prime takole ustvarjanje, vidiš navdih povsod - v oblekah, revijah, na televiziji in tudi v risankah. In me je zanimalo ali bi šlo ... in je šlo. Nastal je sladki Gru.

Tokrat sem uporabljala delno marshmallow fondant in delno tično maso, ker je slučajno naneslo, da mi jo je ostalo nekaj v črni barvi. Glede barv, potrebujemo črno in belo maso in še takšno kožne barve.

Poleg tega me je zanimalo kako ustvarjati s krispiji (ekspandiran riž ali druge žitarice, ki se kupijo med müsliji in drugimi takšnimi zajtkovalnimi zadevami). Tole še ni do konca preizkušeno in bom verjetno morala še dodelati, zaenkrat pa sem izbrala originalni Kellogsov recept. V osnovi gre za mešanico stopljenega masla, marsmallow penic in krispijev, ki se jih da dokler je mešanica topla, oblikovati v različne oblike. Ker figuric niti ni bila tako majhna, sem se odločila zgornji del oblikovati iz kripsijev, da spodnji del telesa ne bi razpokal pod težo zgodnjega.
Ko se krispiji ohladijo, jih premažemo s čokolado, ganachem ali masleno kremo. Zaradi premaza bo površina bolj gladka in se bo sladkorna masa lažje prijela na podlago. Tokrat sem uporabila masleno kremo, ker sem imela v zmrzovalniku slučajno še ostanek, ki ga je bilo potrebno uporabiti. Naslednjič bom sicer raje uporabila ganache, ker se trše strdi in je manj občutljiv na višje temperature. Ko so krispiji premazani, jih postavimo v hladilnik, da se maslena krema strdi.
Zato da dobimo gladko podlago bo mogoče potreben več kot samo en premaz. Ko se zadnji namaz strdi, razvaljamo črn fondant in oblečemo zgornji del telesa.
Nadaljujemo s spodnjim delom telesa, in sicer tako da oblikujemo daljši svaljek in ga malenkost sploščimo. Lahko bi izdelali tudi dve ločeni nogi, vendar je lažje in popolnoma zadostuje, če izdelamo le en kos in potem z nožkom ali kolescem zarežemo po sredini. Ne toliko, da bi maso dejansko razrezali na dva dela, ampak da se nakaže razporek. Tako potrebujemo tudi samo eno leseno palčko za oporo, ki jo speljemo skozi sredino svaljka. Noge moramo nato pustiti, da se posušijo, da ne razpokajo pod težo zgornjega dela. Nazadnje izdelamo še Grujeve špičaste čevlje, tako da oblikujemo dva svaljka korenčkaste oblike in ju prilepimo na spodnji del nog. Fotografija čevljev je zmanjkala, so pa vidni na kasnejših spodnjih fotografijah.
Med sušenjem dokončamo še zgornji del, tako da dodamo par detajlov, naprej šal. Črno in belo maso zmešamo v sivo in jo razvaljamo v dolg trak.
Trak nato ovijemo okoli zgornjega dela, tam kjer bo prišla glava, robova pa pustimo, da visita ob strani.
S črno jedilno barvo, pomešano z alkoholom ali s flomastrom s črno jedilno barvo nato še pobarvamo črte na šalu. Ker imam doma tudi jedilno srebrno barvo, sem narisala še zadrgo na jopiču, lahko pa jo izdelamo tudi iz tankega traku sive mase.
Sledi glava - iz mase kožne barve oblikujemo kroglo in s prsti potegnemo ven in oblikujemo dolg špičast nos.
Na vsaki strani nosu nato s palčko naredimo vdolbini za oči in notranjost pobarvamo s črno jedilno barvo. Nad očmi še malo poudarimo obrvni lok, kamor bomo kasneje pritrdili obrvi.
Vdolbinici zapolnimo z malima kroglicama bele mase.
Na sredino oči dodamo majhni piki črne mase za zenice. Nad očmi pa iz kožne mase oblikujemo dva mini trakca, ki ju nalepimo za veki. To bi sicer lahko tudi izpustili, ampak je končni efekt vseeno boljši kot brez. Iz črne mase oblikujemo ozke dolge obrvi, nato pa še z nožkom zarežemo nasmeh.
Glavo nato pritrdimo na šal in dodamo še dve kroglici kožne barve za ušesa.
Nazadnje oblikujemo še roki - črno maso razvajamo v dolg svaljek (dolžine obeh rok figurice) in ga z nožkom razpolovimo, ampak tako, da zarežemo postrani (pod kotom 45 stopinj).
V vsak konec roke napravimo majhno vdolbino, da se bodo dlani lažje prilepile na roke in zarežemo na sredini roke, tako da je roko lažje prepogniti v komolcu.

Dlani izdelamo iz dveh kroglic kožne barve, ki ju s prstom sploščimo in en del malo zožamo, da ustvarimo zapestje.
S škarjicami nato zarežemo v dlani, da ustvarimo prste in dlani prilepimo na roki.
Roki nato v komolcu prepognemo in ju prepletemo, da sta prekrižani. Po pravici sem se parkrat pogledala v ogledalu s prekrižanimi rokami, da sem ugotovila, kam je potrebno dati kakšno roko in kakšno dlan, kar nit ni nenavadno, saj je pri oblikovanju velik del le opazovanje in s tem učenje. Prekrižani roki nato v rami prilepimo na zgornji del telesa.


Kaj se zgodi, če imam doma kar naenkrat preveč citrusov, temperature pa zunaj presegajo 30 stopinj? Možgančki takoj na polno delajo, iščem, brskam in se spomnim, da sploh še nisem preizkusila knjige, ki sta mi jo prijateljici podarili za rojstni dan. 
Preizkusim srečo in glede na to, da ima prav poglavje o citrusih, hitro naletim na zanimiv recept, ki ne vključuje prižiganja pečice v tej vročini. Glede na naslov knjige ni pričakovati čisto preprostih receptov in tako berem o Basil, lime and strawberry cheesecake. Posvetujem se s hladilnikom ... ok jagod nimam, ampak saj so le za dodatek... sveža bazilika tudi manjka, ampak saj lahko zadevo poenostavim ... in se lotim...


Za torto premera 20 cm potrebujemo:
125 g graham piškotov
75 g masla
10 g želatine v prahu
60 ml vode
375 g philadephie
100 g sladkorja v prahu (oz. več če ga bomo potrebovali za sladkanje smetane kot priloge)
lupina ene limete
sok 4 limet (120-130 ml)
300 ml sladke smetane (oz. več če jo bomo ponudili še za prilogo)



Maslo stopimo, medtem pa zdrobimo ali zmeljemo piškote. Pri tem uporabljam kar električni rezalnik, ki je super za take zadeve, gre pa tudi z multipraktikom ali pa na roke, če res ni druge opcije. 
Stopljeno maslo primešamo zmletim piškotom. Za to torto potrebujemo pekač s snemljivim obodom oz. kar sam obod, ki ga položimo že kar na servirni krožnik. Pekač oz. obod, če ne uporabljamo celega pekača, premažemo z oljem ali obložimo s prozorno folijo oz. še bolje z acetatno folijo, če jo imamo. Piškotno mešanico položimo na dno pekača ali oboda in pritisnemo, da se podlaga dobro stisne. Jaz si v takih primerih pomagam kar s tlačilko za krompir. Podlago postavimo v hladilnik za 30 minut.

Sladko smetano malo stepemo, ne toliko da že postane čvrsta, ampak samo toliko da se zgosti in da začne metlica mešalca puščati sledi v smetani.
Posebej zmešamo philadelphio, sladkor in nastrgano limetino lupinico, dokler ne dobimo popolnoma gladke mešanice.
Nato dodamo stepeno smetano. Jaz jo raje vmešam na roko, ker se v nasprotnem primeru smetana še naprej stepa in se lahko sesiri. V tem primeru sicer manj verjetno, ker je stepena samo malo, ampak gre za stvar navade.
Želatino posujemo v vodo in zmešamo ter počakamo da nabrekne. Nato jo segrejemo, da se stopi (jaz jo najraje kar v mikrovalovki) in ji primešamo limetin sok.
Sok z želatino nato dodamo preostali masi in dobro zmešamo. Masa bo sedaj dosti bolj tekoča, tako da jo lahko prelijemo preko ohlajene piškote podlage. Pustimo v hladilniku vsaj 3 ure, lahko pa tudi dlje ali čez noč.

Pred serviranjem previdno odstranimo obod in folijo, če smo jo uporabili.

Končni rezultat je super limetasta in rahla torta, h kateri prav paše sladka smetana, ki malo ublaži kislost.


Za tale recept se moram zahvaliti moji mami, ki ga je dobila od kolegice, ta pa tudi od kolegice itd. Torej gre za potujoči recept in takšni so najboljši, saj pomeni da so bili že ničkolikokrat testirani in priporočeni naprej.

Potrebujemo:
500 ml smetane
500 ml navadnega jogurta
100 g sladkorja v prahu
1 vanilijev sladkor

250 g sadja
žlica rjavega sladkorja
Smetano stepemo skupaj s sladkorjem v prahu in vanilijevim sladkorjem, da postane čvrsta in primešamo navadni jogurt (ampak ne tekoči).

Na večjo posodo položimo cedilo, ki ga prekrijemo s krpo, najbolje deluje kakšna gaza ali tetra plenica. Mešanico zlijemo v cedilo in postavimo v hladilnik čez noč.
Iz mešanice bo počasi odtekala odvečna voda, ki se bo nabrala v posodi pod cedilom, zaradi česar se bo strjenka nekoliko strdila, čeprav nima dodane želatine. Še vedno ne bo enako čvrsta kot tista z želatino, ampak jaz celo preferiram tole verzijo.
Naslednji dan vzamemo strjenko iz hladilnika in jo obrnemo na krožnik ter odstranimo krpo. Lahko bi jo nadevali tudi v modelčke in šele nato servirali na krožnike, ampak je to meni uspelo le tako, da sem modelček obložila s prozorno folijo, drugače je krema vseeno preveč rahla, da bi jo dobila ven v enem kosu.

Zraven se prileže kakšen sadni preliv in čeprav sladica ni pretirano sladka, se zraven prileže kakšno bolj kislo sadje. Tokrat sem kupila kar zamrznjeno gozdno sadje ter ga skupaj s sladkorjem pokuhala ravno toliko, da se malo razpusti.
Za bolj neučakane, ki nimajo časa ali potrpljenja, da bi zadevo pripravljali že prejšnji dan, obstaja dodatni trik. Mešanico lahko pripravimo tudi tako, da jogurt naprej zlijemo na krpo, jo zavijemo v nekakšno culico in potem z roko stiskamo, da se tako izloči odvečna voda (ne pa preveč, ker bo drugače čez krpo prilezel tudi jogurt). Jogurt nato primešamo smetani in enako vse skupaj prelijemo na cedilo in postavimo v hladilnik, ampak v tem primeru je dovolj, da zadeva odstoji samo par ur. Moja je bila po štirih urah še dovolj črvsta za uporabo.
Po želji lahko navadni jogurt zamenjamo s sadnim in tako še dodatno vplivamo na okus strjenke.