Prikaz objav z oznako ice cream. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ice cream. Pokaži vse objave

V vsej poplavi sladkih objav na različnih socialnih omrežjih niti ne vem, kje sem zasledila tole idejo. Mogoče Wiltonov instagram? Kaj pa vem, preveč je vsega, spomnim se samo spremljajočega vprašanja ali je to morda naslednji hit po tem, ko so cake pops tako pridobili na popularnosti. Seveda sem dala takoj v test najhujšim kritikom ... otrokom :)

Potrebujemo:
čokoladno testo - jaz sem uporabila Lizin biskvit, ampak po pravici bi bil boljši tale čokoladni biskvit (polovična količina); pomembno je da vzamete biskvit, ki je sam po sebi sočen in kjer testo ni tekoče, ker bo preveč razmočilo kornete
zamrznjeno sadje, recimo maline (ravno prav so velike)
8 kornetov

Glede na to, da nas večina ne bo imela doma prav stojala za kornete, bo treba malo improvizirati. Stojalo sem ustvarila iz rešetke, ki jo ima vsaka pečica in malo alu folije. Alu folijo je potrebno samo natrgati na dovolj velike trakove, da jih potem zmečkamo skupaj v nekako kačo, ki jo ovijemo okoli korneta, da se nam na rešetki ne more prevrniti (čeprav je treba biti vseeno previden, da ne boste testa strgali iz dna pečice :P ).



Pripravljeno testo nadevamo na dno korneta, dodamo malino in pokrijemo še z malo testa. Jaz sem nato dodala še eno malino in prekrila s testom. Dve lekciji iz mojega poizkusa sta, da je treba maline potisniti dobro v testo in da ne napolnite kornetov preveč. Malo je potrebno poznati tudi testo in vedeti koliko naj bi naraslo. Kornet je vseeno ozek, tako da zna v vsakem primeru malo presenetiti in prekipeti ali pa sadje potisne navzgor in ven. 




Tole je maksimalna količina testa v kornetu, še ti so mi nekateri malo preveč narasli med peko.



Pečemo na 175° C, dokler ni pečeno. Jaz sem preverila kar z zobotrebcem in tako predlagam tudi vam, v moji pečici so potrebovali nekje pol ure.




Da bo vse skupaj izgledalo malo bolj "sladoledasto", rabijo kornetki še malo kreme. Jaz sem poleg malin imela pri roki Philadephio, sladko smetano in maline, kar skupaj z malo sladkorja v prahu itak naredi eno prav super kremo, ki lepo dopolni te poslastice.



Bo to res naslednji cake pop? Težko verjamem. Stvar je zanimiva in s pravim biskvitom je lahko prav dobra, ampak mora imeti za moj okus nujno notri skrito vsaj malo sadja. Korneti pravzaprav ne dodajo nič posebnega, sta pa otroka čisto ponorela, ko ta jih videla in po hitrem postopku pospravila. Če vprašate njiju, jih moram nujno še narediti!
Piškote skoraj tradicionalno pečem izključno samo v decembrskem prazničnem času. Ponavadi še malo pretiravam in jih potem nočem videti vsaj par mesecev in tako vedno čisto pozabim na ta najbolj preprost piškot za najboljše chocolate chip cookies. Sploh ne vem ali je že kdo poslovenil izraz, zame so vedno chocolate chip cookies pač chocolate chip cookies. Za pripravo potrebujemo manj kot deset minut, pečeni so tudi hitro in tako imamo lahko mimogrede na mizi domače piškote, ki jih vedno preferiram nad tistimi kupljenimi.

Glede na poletni čas pa se potem spomnim tistih piškotnih sendvičev, ki jih prodajajo po trgovinah in jih lahko otroci primejo v roko. S tako dobrimi domačimi chocolate chip cookies pa tudi takšni sendviči postanejo še toliko boljši.

Za 40 piškotov potrebujemo:
230 g masla
200 g sladkorja
2 jajci
300 g moke
1 čajna žlička sode bikarbone
večji ščep soli
250 - 300 g temne čokolade

sladoled za ustvarjanje sendvičev

Tokrat sem delala sicer le polovično količino, ker je popolnoma zadoščala za naše sendvične potrebe. Maslo narežemo na kocke, počakamo da se zmehča in ga z ročnim mešalcem premešamo. Nato postopoma dodamo sladkor ter še jajci in mešamo, da vse skupaj penasto naraste. Postopoma nato dodamo še moko s sodo in soljo. 
V receptu nisem navedla kakšen sladkor naj bi se uporabil. Piškote ponavadi vedno pečem z belim sladkorjem, vendar je tokrat stanje zadev zahtevalo, da sem uporabila demeraro in je zato mešanica na zgornji fotki nekoliko bolj rjavkasta. Pri peki sta načeloma beli in rjavi sladkor ali celo demerara med seboj zamenljivi, vendar ima vsak svoje določene lastnosti, zato je vprašanje v kakšnem razmerju jih je možno zamenjati. Z ameriškimi recepti je nekoliko lažje saj naj bi vedno uporabili enako prostornino (razmerje 1:1). Torej če vzamemo eno skodelico belega sladkorja, jo je enako možno zamenjati z eno skodelico rjavega sladkorja (s tem da ga moramo malo potlačiti, ker so kristali večji in je zato med njimi nastane več praznega prostora). Pri kilaži sicer ne gre ravno enako, ker je enak volumen enega po kilaži vedno drugačen od volumna drugega, vendar sama ponavadi vedno uporabljam enako razmerje 1:1 in potem po potrebi prilagajam. Načeloma se razlika pozna pri okusu, ker imajo bolj rjavi sladkorji bolj karamelast okus, hkrati pa so sladice pripravljene z rjavim sladkorjem malenkost bolj sočne, ker rjav sladkor nase veže vlago. 

Demerara je drugače tudi eden tistih sladkorjev, ki je dejansko samo delno predelan in čeprav je po izgledu podoben rjavemu sladkorju, ne gre za isto zadevo. Rjavi sladkor je namreč vseeno samo beli sladkor, ki je pomešan z melaso in je zato bojda le demerara ali kakšen podoben (recimo muscovado), dejansko malo bolj zdrav, ker pri predelavi zadrži več hranilnih snovi.

OK zašla sem s teme, nazaj na recept. Temno čokolado sesekljamo tako, da imamo še vedno sorazmerno velike koščke in jih dodamo masi. Na tej točki je z električnim mešalcem z običajnimi metlicami že težko mešati, tako da rajši zamenjamo na metlice za gnetenje ali pa čokolado zamešamo kar na roko s kuhalnico.
Na peki papir polagamo za oreh velike kupčke, nekje 5 cm narazen, ker se masa med peko razleze. Pečemo 12 minut na 180°C. Ko jih vzamemo iz pečice, bodo še malenkost mehki, ampak se bodo kasneje še nekoliko strdili.
Zadevo lahko zaključimo že tu, ker je potrebno pri nas piškote kar skriti, da jih sploh ostane kaj, da jih lahko spremenim v sendvič. Če pa že ostane kaj, potem nadaljujemo ...

Sladoled pustimo na sobni temperaturi toliko, da se ga lahko z žlico nadeva v kozarec obložen s prozorno folijo ali kakšno drugo podobno valjasto posodo, podobnega premera kot so piškoti. 
Folijo zgoraj potem stisnemo ali zavežemo, tako da dobimo klobasico sladoleda, ki ga damo nazaj v zmrzovalnik, da se spet popolnoma strdi. Ko je sladoled spet čisto zamrznjen, ga damo iz zmrzovalnika, odstranimo folijo in klobasico narežemo na centimetrske kose. Takšen kos sladoleda vtaknemo med dva piškota in dobimo domačo verzijo sladoledno piškotnega sendviča.
Sendvič lahko naredimo tudi brez ustvarjanja "sladoledne klobase" in damo samo kepico sladoleda med oba piškota, ampak tak sendvič je potem zelo težko jesti, ker mehki sladoled spolzi med plastmi, ko ugrizneš vanj. Če uporabimo raje odrezan kos popolnoma zamrznjenega sladoleda, potem bomo tak sendvič lahko pojedli brez večjega packanja. V ostalih primerih si kar pripravite mokre robčke, sploh za otroke :)