Prikaz objav z oznako čokoladni biskvit. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako čokoladni biskvit. Pokaži vse objave

Še pred zimo sem naletela na posnetek priprave čokoladnih skodelic, v katere bi potem lahko vlili vročo čokolado in bi bilo vse skupaj super zimska dobrota. No ja, ob vsem dogajanju je zima mimo, vroča čokolada ni več v mojih mislih, skodelice pa so me vseeno zanimale. Pa saj čokolada gre skupaj s čim drugim (pravzaprav z vsem) in sem poizkusila.

Potrebujemo:
210 g moke
60 g grenkega kakava
1 žlička cimeta (1 tsp)
125 g masla
70 g mletega sladkorja
1 vanilijev sladkor
1 jajce

Žal sem založila moj pekač za muffine, ker bi drugače pripravila skodelice kar v tem in sem tako uporabila moje skodelice za suffle, ki so malenkost večje in sem tako iz sestavin dobila 6 skodelic.

Kakav, moko in cimet zmešamo v skledi. Če ste ljubitelji cimeta ali če bi skodelice radi napolnili s čim čokoladnim, potem lahko kar podvojite cimet, jaz pa sem imela z njimi drugačne plane in cimet ni smel prevladovati v okusu, tako da sem uporabila količino iz recepta. Sladkor (mleti in vanilijev) stepemo skupaj z zmehčanim maslom, nato pa dodamo jajce in stepemo toliko, da masa malo naraste. Nato dodamo ostale suhe sestavine in vse skupaj zgnetemo v testo. Jaz sem to naredila kar v stroju z nastavkom za gnetenje, gre pa čisto ok tudi na roko.


Zavijemo v folijo in pustimo počivati pol ure v hladilniku. Kozarčke namastimo ali pa jih še raje obložimo s peki papirjem ali alu folijo, ker bomo tako skodelice lažje spravili ven iz modelčkov. Nato testo razvaljamo in z njim napolnimo kozarčke. Najlažje gre, če narežemo trakove in obložimo kozarčke, nato pa z okroglim modelčkom izsekamo iz testa že krog za dno. Skrajno pomembno je, da zelo dobro zatesnite vse stike, ker drugače bodo skodelice kasneje razpadale.


Kozarčke oz. pekač postavimo v hladilnik za 30 minut, v vmesnem času pa segrejemo pečico na 190° C. Po pol ure vzamemo kozarčke iz hladilnika, za vsak slučaj sem jaz nato v sredino vsakega modela postavila kepico alu folije (da testo ne naraste preveč navznoter ali ne zdrsi dol), pa po pravici mislim da bi šlo tudi brez tega.


Pečemo 8 minut s folijo in nato še dve brez folije. Pustimo, v modelčkih da se ohladijo, med hlajenjem (ker je vse skupaj še malo bolj mehko) pa nežno s nožkom preverimo, da se nam testo ni prijelo na pekač in ga bomo lahko spravili ven brez težav. Če se je vseeno malo prijelo, potem s tankim nožkom previdno zarežemo okrog in okrog skodelice.


Ohlajene skodelice napolnimo s poljubno vsebino, tokrat recimo z mangovim moussem. Če pa slučajno kakšna skodelica ne uspe, brez skrbi, super je tudi samo kot podlaga sladice, pa tudi če jo pustimo v skodelici in napolnimo. Okus je namreč super čokoladen in ne presladek, testo pa kok kakšen zelo mehek piškotek.



Povzeto po: https://www.tastemade.com/videos/hot-chocolate-cookie-mugs



Urejam slike, pišem objavo in mi čez ramo pogleda moj starejši - "mmmmmmm" slišim. "Ja kaj pa je?" vprašam. "Tole je bilo pa tako dobro!" oceni. "Bom naredila še kdaj!" hitro obljubim. Mislim da je to vse, kar rabite vedeti :)

Za pekač 20 x 25 cm oz. cca 30 koščkov:

180 g masla
180 g temne čokolade
3 jajca
250 g rjavega sladkorja
85 moke
40 g temnega kakava

100 g kondenziranega mleka
100 g bele čokolade
100 g masla
100 g kokosa


Maslo in čokolado narežemo na  koščke damo skupaj v skledo. Nad paro ali pa v mikrovalovni pečici segrejemo in premešamo, da se oboje povsem stopi in premeša. Če se čokolada še ni do konca stopila, še enkrat segrejemo in premešamo. Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo, vmes pa lahko začnemo pripravljati jajčno maso.


Jajca in sladkor zmešamo v skledi in stepamo toliko časa, da je masa povsem bleda in močno naraste. To lahko traja nekje 5 minut ali več in nikakor ne priganjajte tega koraka, saj je ravno to stepanje tisto, ki bo preprečilo, da bi bili browniji povsem zbiti. Recept namreč ne vsebuje drugega sredstva za dvigovanje testa in bo zrak, ki ga bomo vtepli v testo v tej fazi, poskrbel za to.


Dodamo čokoladno masleno mešanico in nežno malo premešamo, da ne izgubimo zraka iz testa. Ko je testo že malo marmorirano, dodamo presejano moko in temni kakav in naprej nežno mešamo, dokler ni masa povsem enotna.



Preložimo v pekač, obložen s peki papirjem in pečemo na 160° 30 minut. Ohladimo biskvit na sobno temperaturo, vmes pa pripravimo kokosov preliv. Če niste ljubitelj kokosovega ali pa bi brownije raje kombinirali s čim drugim, potem lahko na tej točki že zaključite in uživate v tej čokoladni poslastici.

Kondenzirano mleko, na koščke narezano belo čokolado in maslo zmešamo v manjši posodi in na srednjem ognju med stalnim mešanjem stopimo ter mešamo tako dolgo, da se popolnoma poveže med seboj. Dodamo kokos in ponovno premešamo. Prelijemo preko brownijev in z lopatko ali nožem zravnamo. Pustimo v hladilniku dobro uro, da se sladica ohladi in zgornja plast nekoliko strdi.


Narežemo na poljubno velike koščke.


Končno sem lahko uporabila tale luštkan servirni krožnik, ki sem ga zadnjič slučajno našla v supermarketu in je moral z mano domov.












Za svoje praznovanje sem si zamislila preprosto, ampak zabavno torto in zanjo sem potrebovala nekaj kar bi služilo kot Rudolfov rdeči svetleči nos. Seveda cake pops, zakaj pa ne? Hmmm mogoče s svetlečim mirror prelivom? Brskam in ne najdem. To se redko zgodi. Je možno, da še nihče ni poskusil tega narediti?! Pa sem poskusila ... Že pred časom sem delala polnjene cakepops in načrtovala takšne, polnjene z malinami. No, pa sem združila dva eksperimenta v eno sladico.

Za popse lahko uporabimo sveže ali zamrznjene maline. Malo temne čokolade stopimo in jo s pomočjo vrečke nabrizgamo v sredino malin. Če uporabljamo zmrznjene maline se nam bodo začele hitro od znotraj odtajati, zato jih hitro vrnemo v zamrzovalnik in pustimo, da se čokolada strdi.


Vmes pripravimo poljubno maso za cakepops. V mojem primeru je bil hudičevo dober čokoladni biskvit z žlico mascarpone in malo topljene temne čokolade. V roko vzamemo za kroglico mase in jo sploščimo v mini palačinko ter z roko nato ovijemo maso okoli maline.



Pustimo, da se vse skupaj ohladi in malo strdi v hladilniku. Vmes stopimo in malenkost razredčimo čokolado za oblivanje cake pops. Jaz pri tem najrajši uporabljam kokosovo maščobo, zaradi končne barve cake pops, pa sem tokrat izbrala belo čokolado z malim dodatkom mlečne. Niti bela niti temna čokolada namreč nista najboljša podlaga, če želimo na koncu imeti res rdeče cake pops. Prva je večinoma presvetla za podlago, druga pa pretemna in zato moti končno barvo. Če bi želeli samo čokoladni preliv, potem predlagam kar takega iz temne čokolade.

Ta korak je pri teh cake pops malo bolj tricky. Če delamo s svežimi malinami bo zadeva malenkost lažja kot z zmrznjenimi. Zmrznjene maline se bodo namreč v sredini odtajale (razen če uspemo biti res hitri) in se bodo zato izgubile malo volumna ter zato popsi na paličici ne bodo več tako stabilni kot na začetku. Ponavadi se cake pops kar potunka v čokolado navzdol, vendar tu vseeno tvegamo, da nam kroglice padejo iz paličic, zato je lažje če jih samo postrani pomočimo v čokolado, malo zavrtimo in potem pustimo, da čokolada odteče v takšnem položaju kot je slikan spodaj.


Spet vrnemo v hladilnik, da se prva plast čokolade strdi. Pri tem koraku lahko brez problema zaključimo, ampak jaz sem potrebovala zelo specifičen izgled in sem nadaljevala z rdečim prelivom. Med hlajenjem torej pripravimo še mirror glaze po tem receptu, vendar pa je količina lahko dosti manjša in prilagojena glede na število popsov.


In takole dobimo z malinami polnjene cake pops. Priznam, kar veliko dela, ampak glede na odziv otrok, ki so bili bolj veseli tega kot torte, definitivno še kdaj ponovim.





Glede na to, da me raje ne ogovarjajte preden zjutraj ne spijem vsaj požirka svoje kave, kar me sigurno uvršča med zaprisežene kavoholike, že kar nekaj časa nisem naredila kakšne kavine sladice. Torej skrajni čas za nov eksperiment. Hmmmmm hotela sem nekaj kremastega, kavnega, z nežnim pridihom čokolade in na srečo mi je uspelo v prvo.

Za tortico premera 16 cm:

Biskvitna podlaga
200 g biskvita
50 g mascarpone
50 g mlečne čokolade

Vanilijeva panna cotta
50 g bele čokolade
150 ml sladke smetane
1 strok vanilije
3 g želatine (1 tsp)

Kavni mousse
6 g želatine
2 dl + 15 ml vode
2 zvrhani žlički mlete kave
350 ml sladke smetane
50 g sladkorja v prahu

Mirror glaze
40 ml vode
2 g želatine
45 g sladkorja
25 ml sladke smetane
40 g kakava
9 g koruznega sirupa

Želatino zmešamo z vodo in počakamo, da nabrekne. Čokolado sesekljamo na manjše koščke, dodamo smetano in vanilijo in segrevamo do vretja. Pustimo stati minutko ali dve, potem pa dobro premešamo, da ni več koščkov. Želatino stopimo in dodamo smetani. Vlijemo v posodico, ki ima malo manjši premer kot torta in pustimo v hladilniku, da se strdi.


Ker sem že itak delala cake popse sem za podlago enostavno uporabila cake pops maso - torej nadrobljen biskvit, zmešan z različnimi dodatki. Če mi recimo biskvit za torto malo preveč zraste, vrh odrežem in ga enostavno zamrznem. Pečen biskvit se namreč super zamrzne in ko ga odmrznem, je praktično kot svež, samo zaviti ga morate dobro, preden roma v zamrzovalnik.

Tokrat je bil seveda ponovno hudičevo dober čokoladni biskvit. Primešala sem mu še mascarpone in stopljeno čokolado. Ta biskvit je že sam po sebi dokaj sočen in realno potrebuje manj dodatkov, zato je bila tole že malo bolj "mokra" verzija mase, ampak če jo damo potem malo v hladilnik, da se čokolada strdi, se lahko super oblikuje v podlago za to torto. Če bi raje imeli prav bolj običajno biskvitno podlago, potem predlagam brownie podlago.

Včasih je treba malo improvizirati in tudi tokrat ni šlo vse po prvotnem načrtu. Hotela sem končno uporabiti tisti ostanek instant kave, ki jo imam v omari izključno, če jo hočem kdaj uporabiti v sladici. Drugače nikakor ne menjam svoje turške kave. In ker je od tistega ostanka kave ostala samo na ena črna sprijeta kepa, me je tudi tokrat morala reševati moja draga turška kava. Drugače lahko uporabite tudi instant kavo.

Želatino zmešamo 2 vodo in počakamo, da nabrekne. Iz 2 dl vode in 2 res zvrhanih (toliko kot gre na žličko) čajnih žličk skuhamo kavo. Dobro precedimo, da ni usedline, ostati nam mora 1 dl. Želatino stopimo in jo dodamo kavi ter dolijemo še 50 ml smetane. Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo. Vmes stepemo 300 ml sladke smetane s 50 g sladkorja v prahu skoraj do konca. Stepeno smetano prinašamo kavi in še do konca stepemo, da se mešanica dobro premeša.


Podlago razporedimo po dnu oboda s snemljivim dnom, ampak ne čisto do roba.


Čez prelijemo polovico kavne mešanice in damo v zamrzovalnik za toliko časa, dan vsaj malo strdi. Na sredino nato položimo panna cotto ter prelijemo s preostankom mase. Pustimo v hladilniku, da se čisto strdi, če pa je ne bi uporabili takoj, se prav lepo zamrzne in odmrzne.


Želatino zmešamo  s 15 ml vode in pustimo, da nabrekne. V manjšem loncu zmešamo sladkor in 25 ml vode na srednjem ognju. Ko se sladkor stopi, odstranimo iz ognja in vmešamo sladkorni sirup in kakav. Dodamo smetano in vrnemo na srednji ogenj in segrevamo do vretja. Odstavimo, vmešamo želatino, da se raztopi in precedimo v drugo posodo. Počakamo, da se ohladi do nekje 32° C in počasi previdno prelijemo po torti ravno toliko, da malo kaplja čez rob. Če bi želeli, da je cela torta prelita, potem pripravite dvojno količino.


Hranimo v hladilniku. Preden torto postrežete, jo imejte 15 - 20 minut na sobni temperaturi.





V vsej poplavi sladkih objav na različnih socialnih omrežjih niti ne vem, kje sem zasledila tole idejo. Mogoče Wiltonov instagram? Kaj pa vem, preveč je vsega, spomnim se samo spremljajočega vprašanja ali je to morda naslednji hit po tem, ko so cake pops tako pridobili na popularnosti. Seveda sem dala takoj v test najhujšim kritikom ... otrokom :)

Potrebujemo:
čokoladno testo - jaz sem uporabila Lizin biskvit, ampak po pravici bi bil boljši tale čokoladni biskvit (polovična količina); pomembno je da vzamete biskvit, ki je sam po sebi sočen in kjer testo ni tekoče, ker bo preveč razmočilo kornete
zamrznjeno sadje, recimo maline (ravno prav so velike)
8 kornetov

Glede na to, da nas večina ne bo imela doma prav stojala za kornete, bo treba malo improvizirati. Stojalo sem ustvarila iz rešetke, ki jo ima vsaka pečica in malo alu folije. Alu folijo je potrebno samo natrgati na dovolj velike trakove, da jih potem zmečkamo skupaj v nekako kačo, ki jo ovijemo okoli korneta, da se nam na rešetki ne more prevrniti (čeprav je treba biti vseeno previden, da ne boste testa strgali iz dna pečice :P ).



Pripravljeno testo nadevamo na dno korneta, dodamo malino in pokrijemo še z malo testa. Jaz sem nato dodala še eno malino in prekrila s testom. Dve lekciji iz mojega poizkusa sta, da je treba maline potisniti dobro v testo in da ne napolnite kornetov preveč. Malo je potrebno poznati tudi testo in vedeti koliko naj bi naraslo. Kornet je vseeno ozek, tako da zna v vsakem primeru malo presenetiti in prekipeti ali pa sadje potisne navzgor in ven. 




Tole je maksimalna količina testa v kornetu, še ti so mi nekateri malo preveč narasli med peko.



Pečemo na 175° C, dokler ni pečeno. Jaz sem preverila kar z zobotrebcem in tako predlagam tudi vam, v moji pečici so potrebovali nekje pol ure.




Da bo vse skupaj izgledalo malo bolj "sladoledasto", rabijo kornetki še malo kreme. Jaz sem poleg malin imela pri roki Philadephio, sladko smetano in maline, kar skupaj z malo sladkorja v prahu itak naredi eno prav super kremo, ki lepo dopolni te poslastice.



Bo to res naslednji cake pop? Težko verjamem. Stvar je zanimiva in s pravim biskvitom je lahko prav dobra, ampak mora imeti za moj okus nujno notri skrito vsaj malo sadja. Korneti pravzaprav ne dodajo nič posebnega, sta pa otroka čisto ponorela, ko ta jih videla in po hitrem postopku pospravila. Če vprašate njiju, jih moram nujno še narediti!

Se še spomnite mojega čaranja par mesecev nazaj? Ena popularnejših objav so bile očitno Čarobne vanilijeve kocke in kako se kakšen recept ponavadi še izboljša? Ja seveda s čokolado :) Pa poskusimo!

Za pekač 25 cm x 15 cm:
3 jajca
110 g belega sladkorja
1 strok vanilije
100 g masla
90 g moke
35 g grenkega kakava
375 ml mleka

Jajca ločimo in iz beljakov stepemo sneg. Sladkor in vanilijo zmešamo z maslom sobne temperature, da dobimo lepo povezano masleno kremo. Tole se je izkazalo za boljšo metodo od topljenja masla kot pri originalnem vanilijevem receptu.



Dodamo rumenjake in stepamo, da mešanica naraste in postane svetlo rumene barve. Dodamo moko in kakav in ponovno dobro premešamo. Dodamo mleko po četrtinah in po vsakem dodatku mešamo, da se razredči in dobro zmeša. Če dodamo vse mleko naenkrat, lahko v mleku ostanejo grudice gostejše mase, ki se težje kasneje razpusti. Masa bo zelo tekoča, še bolj kot testo za palačinke. Dodamo sneg in dobro premešamo, ni pa krize, če ostanejo kakšni večji kosi snega, ki se nočejo razpustiti.



Zlijemo v namaščen pekač. Pečemo na 160° C cca 30 - 40 minut. Najlažje je sproti preveriti ali se testo še premika, če ga potresemo in če se, to pomeni, da še ni pečeno in podaljšamo čas pečenja.


Ko je pečeno, vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo, nato pa pustimo še kakšno uro v hladilniku.



Če je sladica uspela, potem boste pri serviranju videli tri jasne plasti in vsaka je čisto drugačna. Ena rahla, ena gosta in vmes še ena kremasta. 




In končna razsodba? Ne razumite me narobe, tole je slastno, ampak bo pa hkrati eden redkih receptov, kjer zna biti vanilijev original celo boljši. Torej tokrat čokolada : vanilija = 0 : 1.