Čokoholiki in kavni odvisneži pozor!

Čokolada in kava sta od nekdaj najboljši prijateljici, tale recept pa tako preprost, da ga je bilo nujno preizkusiti. Če odmislimo čas, ki je potreben, da se masa zgosti, za pripravo dejansko potrebujemo samo 10 minut - 5 minut za pripravo mase in 5 minut za oblikovanje.

Za cca 20 pralinejev:
100 ml sladke smetane
200 g temne čokolade
3 kavne žličke instant kave
grenki kakav

Čokolado na drobno narežemo in damo v skledo. Sladko smetano na številniku segrevamo skoraj do vretja, ji primešamo instant kavo in ko se popolnoma raztopi v smetani, vse skupaj prelijemo čez smetano in pustimo stati par minut.

Nato vse skupaj dobro premešamo, tako da je vsa čokolada raztopljena in da je zmes popolnoma gladka. Če se slučajno vsa čokolada še ni raztopila, damo skledo za kratek čas v mikrovalovno pečico in ponovno premešamo. Raje to ponovimo večkrat in za kratek čas, ko pa da bi segrevali dalj časa, saj se lahko vse skupaj pregreje ali celo zažge. Lahko pa seveda pogrejemo zadevo tudi nad loncem s paro.


Zmes nato pokrijemo s prozorno folijo, in sicer tako, da damo folijo direktno na zmes in ne samo čez posodo, saj tako preprečimo, da bi se na zmesi naredila skorjica, ki se potem kasneje lahko čuti kot trši koščki v pralinejih. Zmes lahko nato damo v hladilnik, še bolje pa jo je pustiti kar na kuhinjskem pultu čez noč, saj se lahko v hladilniku celo preveč strdi in je oblikovanje potem težje. V vsakem primeru je dobro pustiti zmes stati čez noč, ker se dodatno razvije kavni okus, tisti neučakani pa lahko pralineje oblikujete tudi takoj, vseeno bodo za prste obliznit.

Ko je zmes ohlajena in dovolj gosta, jo oblikujemo v pralineje. Dovolj gosta je takrat, ko se jo lahko med dlanmi oblikuje v kroglico, čeprav bomo morali biti v vsakem primeru hitri, ker se pod toploto rok masa topi. Če smo zmes pustili stati na pultu, odvisno pa tudi od uporabljenega razmerja smetane in čokolade in temperature prostora, bomo lahko da morali zmes vseeno postaviti za 15 minut v hladilnik, da se pralineji lažje oblikujejo.

Maso torej oblikujemo v kroglico in jo povaljamo v grenkem kakavu. Tudi če ne oblikujemo popolnoma perfektne koglice ni nič hudega, pralineji bodo samo imeli nekoliko bolj rustikalen videz.  Pralineje lahko krajši čas shranjujemo na sobni temperaturi, še bolje pa v hladilniku, sploh sedaj ko so dnevi že topli. Seveda če sploh ostane kak, ki ga je potrebno shraniti ...







Tole je eden ljubših receptov za recikliranje starega kruha. Originalna verzija je vzeta iz Nigelline kuharice, ampak nekoliko prirejena našemu družinskemu okusu. 


Uporabljene so takšne sestavine, ki se skoraj vedno nahajajo v našem hladilniku, tako da ga lahko pripravimo kadarkoli se nam zaželi. Originalni recept sicer predvideva, da se uporabi  še ne ostarel črn kruh, sama pa sem ugotovila, da je celo bolje uporabiti malo starejši kruh, ker ne bo takoj popil toliko tekočine in se tako ta lahko spremeni v rahlo kremo. Prav tako je potrebno upoštevati, da če se uporabi beli kruh, bo ta popil več tekočine kot kakšen temnejši ali bolj zbit kruh.

Potrebujemo:
cca 12 kosov kruha (odvisno od velikosti)
maslo
marmelada
3 rumenjaki
1 jajce
4 žlice rjavega sladkorja
1 sladka smetana (250)
2 dcl mleka

Kruh narežemo na ne preveč debele rezine in vsako rezino na tanko namažemo z maslom. Nato samo vsako drugo rezino namažemo z marmelado in iz po dveh kosov kruha sestavimo sendviče. 



Marmelada je lahko kakršnegakoli okusa, odvisno od tega kakšno marmelado uporabimo pa tudi nekako določimo celoten okus sladice, ker je drugače dokaj nevtralnega sladkega okusa. Odvisno od velikosti in oblike sendvičev jih pustimo kot so ali pa jih prerežemo na pol.

 
Rumenjake in celo jajce zmešamo s 3 žlicami sladkorja, da masa malo naraste in pobledi v barvi ter da se sladkor vsaj nekoliko raztopi, nato pa dodamo še smetano in mleko.




Pekač namastimo in vanj položimo sendviče, ki naj ne segajo višje od roba pekača, nato pa čeznje vlijemo jajčno maso, tako da je večina kruha pokrita z maso. Osebno mi je sicer všeč, da deli kruha gledajo ven iz tekočine, saj se potem v pečici hrustjavo zapečejo in so kontrastni mehkemu narastku. Po vrhu posujemo še žlico sladkorja.

Pekač z narastkom nato čimprej damo v pečico ogreto na 180° C in pečemo 45 minut.




Gre za enega tistih receptov, ko ne rabiš vložiti ogromno truda za maksimalen učinek, sploh ker sem listnato testo že kupila pripravljeno. Še zbiram pogum, da se bom lotila tudi priprave domačega listnatega testa, ampak tokrat sem preveč dopustniško razpoložena za tak podvig. Vrtnice so v prvo ratale tako lepo, da jih je bilo kar škoda pojest, ampak ne se bati, smo jih vseeno in to zelo hitro. Kot da bi jedel male umetelne jabolčne zavitke.

Za 12 vrtnic:
2 zavitka listnatega testa (2 x 275g)
3 rdeča jabolka
2 žlici limoninega soka
pol litra vode
3 žlice marmelade
cimet
moka za valjanje testa

Vseeno je katero sorto jabolk uporabimo, le da gre za kakšno izmed sort, ki je bolj primerna za pečenje. Za polni vizualni efekt pa vzemite katero izmed sort z rdečo lupino. Marmelada je lahko kakršnakoli, jaz sem uporabila breskovo, priporočam pa kakšen slajši okus, ker je listnato testo nesladkano in je to edino sladilo v slaščici.


Jabolka narežemo na četrtinke in odstranimo peške, nato pa jih narežemo na tanke rezine in jih sproti polagamo v skledo, v kateri smo zmešali vodo in limonin sok, da jabolka ne porjavijo. Ko so vsa jabolka narezana, jih par minut pokuhamo na štedilniku ali v mikrovalovki, ravno toliko, da se jih lažje upogne in ne bomo imeli problemov pri zvijanju vrtnic.


Pomokamo delovno površino in listnato testo razvaljamo ter ga razrežemo, tako da iz vsakega paketa testa dobimo 6 enakih trakov.


Marmelado nekoliko pogrejemo, da jo je lažje mazati, če pa je zelo gosta, jo lahko tudi razredčimo s kakšno žlico vode. S čopičem namažemo marmelado na celotno ploskev vsakega traku.


Jabolčne rezino eno po eno polagamo na rob traku, tako da približno polovica ali tretjina gleda čez rob traku. Vsaka naslednja rezina naj delno prekriva prejšnjo. Tako bomo lahko dobili pravi efekt vrtnice. Jabolka posujemo s cimetom, lahko pa cimet prihanimo do konca in ga posujemo šele ko so vrtnice že zvite ali pa ga v celoti izpustimo, če nam ni po okusu.


Spodnji del traku po polovici prepognemo navzgor, tako da pokrijemo polovico oz. tretjino jabolk in pritisnemo skupaj. Nato tako prepognjen trak zvijemo kot roladico in konec roladice malo namažemo z marmelado, da se bolje sprime skupaj in da se vrtnica ne odvije.



Vrtnice je najbolje peči v modelu za muffine/cupcakes-e, da obdržijo svojo obliko. Model namastimo, vanj položimo vrtnice in pečemo 50 minut na 180° C. Če izgleda, da se hočejo vrhovi jabolk zažgati pred koncem pečenja, vse skupaj prej pokrijemo z alufolijo, da jih zaščitimo.


Pečene vrtnice lahko na koncu po želji in okusu posujemo še s sladkorjem v prahu.



Včasih se zgodi, da od kakšnega recepta ostane kakšna specifična sestavina, ki je ne moreš porabiti v vsakodnevni kuhi. Tokrat mi je ostalo malo kondenziranega mleka, ki sem ga potrebovala za pripravo limetine pite.

Večkrat sem že zasledila, da se domače raffaello kroglice pripravljajo iz mleka v prahu, ki pa seveda ni ravno sestavina, ki bi jo imela redno v svoji shrambi. Zadevo sem zato po svoje malo prilagodila, glede na to, da če zmešaš mleko v prahu s sladkorjem v prahu ter ustrezno količino vode, dobiš doma pripravljen nadomestek kondenziranega mleka. Kupljeno kondenzirano mleko je namreč že močno sladkano. V duhu eksperimentiranja sem pobrskala po omari in našla še belo čokolado, ki pomaga, da se masa nekoliko bolj drži skupaj. Dejansko glede na sestavine temu že težko rečemo raffaello kroglice, vseeno pa so tako dobre, da so izginile  enem večeru.

Za 14 kroglic:
10 g masla
80 g kondenziranega mleka
80 g bele čokolade
60g kokosove moke + malo za valjanje

Maslo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici stopimo ter ga dodamo kondenziranemu mleku. V drugi posodi v mikrovalovni pečici ali nad paro stopimo belo čokolado.


Nato vsebini obe skodelic zmešamo skupaj. Mešanica se bo konkretno zgostila. Dodamo še kokosovo moko, zmešamo in damo v hladilnik za 30 minut, da se nekoliko strdi, da je kroglice lažje oblikovati.


Iz mase oblikujemo kroglice in jih povaljamo v kokosovi moki. Najbolje je čim hitreje oblikovati kroglice, ker dalj časa kot jih bomo imeli v rokah, bolj bo masa mehka.




Glede na to, da pri brskanju po internetu naletim na ogromno ameriških receptov, ki bi jih rada preizkusila, so me vedno odvračale njihove ameriške enote in posledično preračunavanje na naš metrični sistem. Američani namreč merijo prostornino količin, medtem ko na tej strani luže raje merimo težo.

Vem, lahko bi enostavno investirala v eno merilno skodelico, ki ima ameriške oznake, ampak sem nekako ljubitelj gramov in svoje digitalne tehtnice. Torej mi ostane samo preračunavanje. Na splošno velja takole:

1 skodelica (cup) = 8 unč (ounces) = 1/2 funta (pound) = 225 g

Ampak to je samo osnova in takoj ko spremenimo sestavino, bo takoj prišlo do spremembe pri pretvorbi. Med brskanjem po najboljšem pretvorniku sem sicer ugotovila, da tudi tu glede teže posameznih sestavin prihaja do manjših odstopanj in bo na eni strani zapisana ena količina in na drugi druga. Za olajšanje pretvarjanja so spodaj vseeno zapisane najbolj pogoste sestavine in količine in pretvorbe v naše metrične enote, večino ostalih pa lahko najdete na linku spodaj.

MOKA
1 skodelica = 140 g
1/2 skodelice = 70 g
1/3 skodelice = 47 g
1/4 skodelice = 35 g

KRISTALNI SLADKOR
1 skodelica = 225 g
1/2 skodelice = 112 g
1/3 skodelice = 75 g
1/4 skodelice = 65 g

RJAVI SLADKOR
1 skodelica = 170 g
1/2 skodelice = 85 g
1/3 skodelice = 57 g
1/4 skodelice = 42 g

MASLO
1 skodelica = 225 g
1/2 skodelice = 112 g
1/3 skodelice = 75 g
1/4 skodelice = 65 g
Pri maslu sicer Američani še pogosteje uporabljajo enoto 1 stick, torej 1 paket masla, ki pa ni enak našemu pakiranju, ki je ponavadi 250 g, medtem ko ameriški tehta 113 g.

KORUZNI SIRUP
1 skodelica = 324 g
1/2 skodelice = 162 g
1/3 skodelice = 108 g
1/4 skodelice = 81 g

KAKAV
1 skodelica = 125 g
1/2 skodelice = 62 g
1/3 skodelice = 42 g
1/4 skodelice = 31 g

TEKOČINE
1 skodelica = 240 g
1/2 skodelice = 120 g
1/3 skodelice = 80 g
1/4 skodelice = 60 g
Pri tekočinah je sicer potrebno paziti na gostoto, saj zelo goste tekočine tehtajo več kot bolj redke. Napisane pretvorbe veljajo za vodo, čeprav sem ugotovila, da tudi kakšna nekoliko bolj gosta tekočina kot npr. sladka smetana, tehta skoraj isto, zato se držim kar tega pretvornika.

Za sestavine, ki jih ponavadi ne potrebujemo veliko, pogosto opazimo še enoti 1 jedilna žlica in 1 čajna žlička. Generalno je 1 jedilna žlica enaka 15 g ali 15 ml in 1 čajna žlička 5 g ali 5 ml, so pa tudi tu odstopanja recimo:

1 čajna žlička pecilnega praška = 4 g
1 čajna žlička želatine v prahu = 3 g

Ostale količine sestavin lahko pretvorite na tem pretvorniku.

Pri peki pa je poleg tega pomembna š pretvorba temperatur iz Fahrenheitov v Celzije.


 275° F
 135° C
 300° F
 149° C
 325° F
 163° C
 350° F
 177° C
 375° F
 191° C
 400° F
 204° C
 425° F
 218° C
 450° F
 232° C
 475° F
 246° C
 500° F
 260° C

Happy baking!


Brush emroidery v dobesednem prevodu pomeni vezenina s čopičem in je tehnika za okraševanje torte. Pri tem se uporablja skoraj vedno royal icing, torej mešanica beljakov in sladkorja, ki ga s pomočjo čopiča spremenimo v vezenini podobno sliko.

Vrečko za brizganje z ozkim nastavkom (moj je okrogel nastavek št. 1) napolnimo z royal icing-om in narišemo prvi zunanji list rože.


 V skodelico si pripravimo malo vode in vanjo pomočimo ozek čopič. Otresemo odvečno vodo in s čopičem začnemo vleči royal icing navznoter. Če bo vode na čopiču preveč, se bo vse skupaj prehitro oz. preveč stopilo, če pa vode ne bi bilo, potem bi royal icing težko povlekli navznoter, ker bi se samo prijel na čopič.


 Na enak način ponovimo vse zunanje liste, nato pa še notranje.





Zadnje čase sem opazila, da so popularne torte, ki zgledajo kot črne table, po katerih smo še v šoli pisali s kredami. Pinterest in Google sta polna idej, mene pa je zanimalo kako ustvariti ta učinek na torti.

Osnova je črni fondant, v katerega oblečemo torto.


Ker pa table iz mojih šolskih dni nikoli niso bile popolnoma črne, ne glede na to kako natančno si jo hotel očistiti, je naprej potrebno nekoli "umazati" površino. Začasno bi šlo tudi s sladkorjem v prahu ali koruznim škrobom, ampak bi se oba stopila, če bi se na površini torte nabrala vlaga, kar je kar pogosto, če ohlajeno in s tičino maso oblečeno torto vzamemo iz hladilnika in jo pustimo stati na sobni temperaturi. Edina pravilna odločitev je torej uporaba jedilne bele barve v prahu. Širok mehek čopič nežno potapkamo v prah, malo otresemo, da prahu ni preveč in nanesemo na površino torte.

Učinek krede ustvarimo tako, da belo jedilno barvo v prahu zmešamo z alkoholom. Lahko bi barvo mešali tudi z vodo, vendar potrebuje potem dosti dalj časa, da se posuši. Če pa se meša z alkoholom, potem alkohol po nanosu dosti hitreje izhlapi, ostane pa posušena barva.


In končni rezultat ...