Kaj se zgodi, če imam doma kar naenkrat preveč citrusov, temperature pa zunaj presegajo 30 stopinj? Možgančki takoj na polno delajo, iščem, brskam in se spomnim, da sploh še nisem preizkusila knjige, ki sta mi jo prijateljici podarili za rojstni dan. 
Preizkusim srečo in glede na to, da ima prav poglavje o citrusih, hitro naletim na zanimiv recept, ki ne vključuje prižiganja pečice v tej vročini. Glede na naslov knjige ni pričakovati čisto preprostih receptov in tako berem o Basil, lime and strawberry cheesecake. Posvetujem se s hladilnikom ... ok jagod nimam, ampak saj so le za dodatek... sveža bazilika tudi manjka, ampak saj lahko zadevo poenostavim ... in se lotim...


Za torto premera 20 cm potrebujemo:
125 g graham piškotov
75 g masla
10 g želatine v prahu
60 ml vode
375 g philadephie
100 g sladkorja v prahu (oz. več če ga bomo potrebovali za sladkanje smetane kot priloge)
lupina ene limete
sok 4 limet (120-130 ml)
300 ml sladke smetane (oz. več če jo bomo ponudili še za prilogo)



Maslo stopimo, medtem pa zdrobimo ali zmeljemo piškote. Pri tem uporabljam kar električni rezalnik, ki je super za take zadeve, gre pa tudi z multipraktikom ali pa na roke, če res ni druge opcije. 
Stopljeno maslo primešamo zmletim piškotom. Za to torto potrebujemo pekač s snemljivim obodom oz. kar sam obod, ki ga položimo že kar na servirni krožnik. Pekač oz. obod, če ne uporabljamo celega pekača, premažemo z oljem ali obložimo s prozorno folijo oz. še bolje z acetatno folijo, če jo imamo. Piškotno mešanico položimo na dno pekača ali oboda in pritisnemo, da se podlaga dobro stisne. Jaz si v takih primerih pomagam kar s tlačilko za krompir. Podlago postavimo v hladilnik za 30 minut.

Sladko smetano malo stepemo, ne toliko da že postane čvrsta, ampak samo toliko da se zgosti in da začne metlica mešalca puščati sledi v smetani.
Posebej zmešamo philadelphio, sladkor in nastrgano limetino lupinico, dokler ne dobimo popolnoma gladke mešanice.
Nato dodamo stepeno smetano. Jaz jo raje vmešam na roko, ker se v nasprotnem primeru smetana še naprej stepa in se lahko sesiri. V tem primeru sicer manj verjetno, ker je stepena samo malo, ampak gre za stvar navade.
Želatino posujemo v vodo in zmešamo ter počakamo da nabrekne. Nato jo segrejemo, da se stopi (jaz jo najraje kar v mikrovalovki) in ji primešamo limetin sok.
Sok z želatino nato dodamo preostali masi in dobro zmešamo. Masa bo sedaj dosti bolj tekoča, tako da jo lahko prelijemo preko ohlajene piškote podlage. Pustimo v hladilniku vsaj 3 ure, lahko pa tudi dlje ali čez noč.

Pred serviranjem previdno odstranimo obod in folijo, če smo jo uporabili.

Končni rezultat je super limetasta in rahla torta, h kateri prav paše sladka smetana, ki malo ublaži kislost.


Za tale recept se moram zahvaliti moji mami, ki ga je dobila od kolegice, ta pa tudi od kolegice itd. Torej gre za potujoči recept in takšni so najboljši, saj pomeni da so bili že ničkolikokrat testirani in priporočeni naprej.

Potrebujemo:
500 ml smetane
500 ml navadnega jogurta
100 g sladkorja v prahu
1 vanilijev sladkor

250 g sadja
žlica rjavega sladkorja
Smetano stepemo skupaj s sladkorjem v prahu in vanilijevim sladkorjem, da postane čvrsta in primešamo navadni jogurt (ampak ne tekoči).

Na večjo posodo položimo cedilo, ki ga prekrijemo s krpo, najbolje deluje kakšna gaza ali tetra plenica. Mešanico zlijemo v cedilo in postavimo v hladilnik čez noč.
Iz mešanice bo počasi odtekala odvečna voda, ki se bo nabrala v posodi pod cedilom, zaradi česar se bo strjenka nekoliko strdila, čeprav nima dodane želatine. Še vedno ne bo enako čvrsta kot tista z želatino, ampak jaz celo preferiram tole verzijo.
Naslednji dan vzamemo strjenko iz hladilnika in jo obrnemo na krožnik ter odstranimo krpo. Lahko bi jo nadevali tudi v modelčke in šele nato servirali na krožnike, ampak je to meni uspelo le tako, da sem modelček obložila s prozorno folijo, drugače je krema vseeno preveč rahla, da bi jo dobila ven v enem kosu.

Zraven se prileže kakšen sadni preliv in čeprav sladica ni pretirano sladka, se zraven prileže kakšno bolj kislo sadje. Tokrat sem kupila kar zamrznjeno gozdno sadje ter ga skupaj s sladkorjem pokuhala ravno toliko, da se malo razpusti.
Za bolj neučakane, ki nimajo časa ali potrpljenja, da bi zadevo pripravljali že prejšnji dan, obstaja dodatni trik. Mešanico lahko pripravimo tudi tako, da jogurt naprej zlijemo na krpo, jo zavijemo v nekakšno culico in potem z roko stiskamo, da se tako izloči odvečna voda (ne pa preveč, ker bo drugače čez krpo prilezel tudi jogurt). Jogurt nato primešamo smetani in enako vse skupaj prelijemo na cedilo in postavimo v hladilnik, ampak v tem primeru je dovolj, da zadeva odstoji samo par ur. Moja je bila po štirih urah še dovolj črvsta za uporabo.
Po želji lahko navadni jogurt zamenjamo s sadnim in tako še dodatno vplivamo na okus strjenke.

Na risanko o glasnem levčku Raa Raa sem slučajno naletela med brskanjem po otroških kanalih z risankami, ko se je naš tamlajši začel dreti in kazati na televizijo. Očitno je bila zanj instant ljubezen, zame pa naslednji izziv.

Najprej iz rumene mase oblikujemo telo v nekoliko jajčasto postrani obliko s poudarjenim trebuščkom.
Belo maso ali belo modelirno čokolado tanko razvaljamo in izrežemo ovalen krog, ki ga prilepimo na prednjo stran trebuščka. 
 Iz rumene mase oblikujemo štiri enako velike kroglice, ki bodo služile za roke in noge.
 Iz dveh kroglic najprej oblikujemo nogi, in sicer tako da ju razvaljamo v svaljka, na enem koncu pa pustimo nekoliko debelejši del kot na drugi strani.
 Stopalo pritisnemo ob podlago, da se spodnji del splošči.
 Z nožkom naredimo dve zarezi v stopalo, da se oblikuje šapa, nato pa nogi z malo vode prilepimo ob telo.
 Iz drugih dveh kroglic oblikujemo roki, tako da ju enako razvaljamo v malenkost daljša svaljka, nato pa s prstom sploščimo en konec svaljka.
S škarjicami trikrat zarežemo v sploščeni del, da ustvarimo prste in jih malenkost zaoblimo, nato pa roki z malo vode prilepimo ob telo.
Nato oblikujemo še glavo. Ker imajo risani junaki pogosto nenavadne in nerealne proporce, se dostikrat zgodi, da je glava praktično enako velika kot telo. Če glavo v celoti oblikujemo iz sladkorne mase, bo ta kar konkretno težka, kar pa pomeni da jo bo telo težje držalo na mestu, tudi če si pomagamo z zobotrebci ali slamicami. Zato je v takih primerih priporočljivo, da je notranjost narejena iz nečesa lažjega na primer stiropora, riževih krispijev ali pa aluminijaste folije. Ker sem edino folijo imela pri roki, sem si tokrat pomagala kar z njo, in sicer tako da sem odtrgala večji kos in ga zmečkala v kroglo. 

Rjavo maso nato razvaljamo in jo malo omočimo in previdno ovijemo okrog krogle. 
Iz rumene mase nato oblikujemo obraz in ga z malo vode prilepimo na glavo.
Ostanek rjave mase zmešamo z malo bele sladkorne mase ali bele modelirne čokolade, da dobimo svetlejši odtenek, nato pa maso razvaljamo in narežemo na trakove. Trakove z malo vode nalepimo na grivo, tako da dobimo dvobarvno grivo, nato pa z nožkom zarišemo črte po celi grivi.
Iz enakih dveh odtenkov rjave mase, iz katerih smo izdelali grivo izdelamo še levčkov rep. Malo rumene mase razvaljamo v krajši svaljek in na konec pritrdimo kroglico temno rjave mase, na katero enako kot na grivo prilepimo svaljke svetlo rjave mase. Na spodnji strani levčkovega hrbta ustvarimo manjšo luknjico in z malo vode vanjo pritrdimo rep.
Na koncu dodamo še obrazne elemente kot so nos, oči, usta ter glavo pritrdimo na telo.

Če kdo pozna to risanko bo sicer na tem mestu opazil, da sem levčku pozabila dodati še ušesa. Ah ja ... vaja dela mojstra. Levček je pa še vedno prisrčen.




Kaj podariti nekomu, ki že vse ima? V takih primerih se mi zdi, da so brez pomena darila, ki veliko stanejo in toliko bolj dosežejo namen darila, ki morda nimajo velike denarne vrednosti in imajo zato toliko večjo osebno vrednost, ker vanje vložiš čas in pozornost.

In zato sem za mojo mami, ki je praznovala rojstni dan, naredila šopek vrtnic iz bele modelirne čokolade.

O samem postopku mogoče kdaj drugič, je pa modelirna čokolada super za take zadeve, ker se načeloma lepo strdi, razen v najhujši vročini je mogoče bolje izbrati kakšno drugo maso, naprimer tičino ali modelirno, ki ne bosta tako občutljivi. Vrtnice sem za končni efekt še nežno obaravala z jedilno barvo v prahu, vendar le toliko da so robovi cvetov poudarjeni.


Zunaj je čez 30 stopinj in jaz bi rada pekla :))) Noro, vem, sem se pa zato vsaj odločila, da mora biti nekaj, s čimer ni preveč dela in je malo lažje, sveže in sadno. Pa sem se lotila millefeuille, francoske slaščice, ki v prevodu pomeni 1000 listov, ker se sestavi iz več plasti listatega testa, ki ima že sam po sebi več plasti. Baje je celo naša kremšnita neka daljna sorodnica te sladice. Originalno se sicer med plasti testa nabrizga slaščičarska krema, lahko pa tudi smetana in sem zaradi čim manj kompliciranja izbrala kar slednjo.

Potrebujemo:
1 preprosto listnato testo
500 ml sladke smetane
1 kremfix
1 strok vanilije ali 1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta
1 velika žlica sladkorja v prahu + še malo za dekoracijo
200 g borovnic
200 g malin

Sestavine zadostujejo za sladico velikosti cca 15 x 30 cm.

Testo za spodnji dve plasti položimo na peki papir in čeznje damo še drugo plast peki papirja ter vse skupaj obtežimo še z enim pladnjem, tako da je testo ujeto med oba pladnja in se tako ne bo preveč dvignilo med peko in bo sladico lažje zložiti skupaj. Pečemo 20 minut na 170° C (ventilatorsko).
Gornjo plast lahko spečemo na enak način kot ostali dve, še lepše pa izgleda, če jo spečemo nepokrito in se tako malo bolj napihne. Pečemo enako 20 minut na 170° C.
Sladko smetano stepemo skupaj z žlico sladkorja, kremfixom in vanilijo dokler ni čvrsta. Mimogrede, če kdaj kakšen recept zahteva kremo Chantilly in se vse skupaj sliši hudo zahtevno in vzeto iz visoke francoske kuhinje, gre le za identično kremo kot tu, torej za sladko smetano s sladkorjem in vanilijo.

Smetano nabrizgamo na prvo plast testa in obložimo z borovnicami in malinami, lahko pa bi uporabili kakršnokoli sveže jagodičje. Zanimiva kombinacija, ki jo predlaga sam Gordon Ramsey in jo bom preizkusila kdaj drugič, je z jagodami in baziliko.

Na sadje položimo srednjo plast testa in ponovimo vajo s smetano in sadjem. Končamo z zgornjo plastjo, ki jo posujemo s sladkim sladkorjem, jaz pa sem jo še malo okrasila s stopljeno temno čokolado.