Če bi par let nazaj koga vprašali kaj je to cake pop, bi vas verjetno samo debelo gledal. Sedaj pa so se iz Amerike razširili tudi k nam in postali tako popularni, da je skorajda vsak že slišal zanje.
Ko sem jih delala prvič par let nazaj, so nastale le kroglice, ki nikakor niso hotele ostati na palčki in sem jih zato malo prilagodila, zamaskirala in razdelila med obdarjence kot nek približek raffaelo kroglicam. Potem sem končno zasledila slovenska navodila kako se stvari streže, ampak se nisem ponovno opogumila do lani, ko so na srečo lepo uspeli.
Sedaj jih večkrat naredim, vendar praktično nikoli načrtno, torej tako, da bi spekla biskvit prav posebej za popse. Mi pa zato ob peki tort ponavadi ostane vsaj malo biskvita, ki ga zamrznem in ko se nabere dovolj za eno serijo popsov, ga pustim par ur na sobni temperaturi in se ga lahko super uporabi.
Zmešam ga s čimer imam trenutno pri roki: nutella ali kak drug podoben namaz, ganache, mascarpone,... Delam vedno po občutku; če je zmes preveč mokra, dodam malo biskvita, če pa je preveč suha in se drobi, potem dodam več kreme.
Tile so bili pripravljeni za družinsko velikonočno kosilo.
Zajčki so bili iz biskvita zmešanega s temnim ganachem in obliti s temno čokolado, dekoracija pa je iz modelirne čokolade. Jajčki so bili iz biskvita zmešanega z belim ganachem in obliti z belo čokolado. Potičke pa so bile zmešane iz biskvita, smetane in namaza iz makadamijevih oreščkov in oblite z mešanico temne in bele čokolade, ker mi je to pač edino ostalo. Slaščičarsko recikliranje v najboljši obliki.
0 komentarji:
Objavite komentar