Pika Nogavička je še ena tistih junakinj, ki je še vedno popularna, ampak ustvarjalci risank čutijo potreb po tem, da jo modernizirajo. Jaz pa se pri vsem najbolj spomnim originalne knjige, ki sem jo imela in so mi jo starši brali. Se spomni kdo še tega?
Pa tisti original film, ki ga seveda nismo imeli sinhroniziranega. No nekako sem si predstavljala raje te podobe v glavi, ko sem ustvarila tole sladko različico Pike in njene druščine.



Jesen vedno povezujem z oranžno barvo, močnimi, nasitnimi okusi in oranžno barvo. Zate sem imela končno možnost preizkusiti sladico, ki izpolnjuje vse kriterije in je težko bolj jesenska. Buča je zanimiva zelenjava, ki sama po sebi nima zelo izrazitega okusa in jo zato lahko uporabljamo enako učinkovito v slanih kot sladkih jedeh. Na splošno pa me je tale zadeva poleg pite iz sladkega krompirja grozno interesirala, tako da sem sedaj lahko odkljukala vsaj eno izmed teh.

Količine zadoščajo za pito 20 cm, vendar je moj pekač dokaj plitev. Če imate nekoliko globji pekač, potem povečajte količino mase za 50%, količine testa pa ni potrebno povečati, zadoščala bo tudi za globji pekač, le testo bo malenkost tanjše.

Za testo potrebujemo:
70 g sladkorja
140 g moke
210 g masla
20 ml vode
ščepec soli

Za nadev potrebujemo:
500 g buče (750 g skupaj z olupkom)
90 g sladkorja
2 g soli
1 g cimeta
1 g muškatnega oreščka
2 jajci
15 g masla
110 ml mleka

Bučo olupimo in narežemo na kose. V loncu zavremo vodo in dodamo koščke buče ter kuhamo cca. 15 minut ali toliko časa da se buča ne zmehča.
Pripravo testo, tako da zmešamo moko, sladkor in sol, nato pa dodamo na kocke narezano ohlajeno maslo in pregnetemo, da se začne povezovati in potem po malem dodajamo vodo, dokler ni testo dovolj vlažno, da ga lahko zgnetemo v kepo. Ni nujno da porabimo vso vodo. 
Zavijemo v prozorno folijo in pustimo v hladilniku ... minut. Testo nato razvaljamo in razporedimo po pekaču in damo ponovno za 15 minut v hladilnik. Pečico segrejemo na 180°C stopinj in testo pečemo 25 minut, dokler ni zlato rjavo pečeno. Če imamo kroglice za pečenje pečemo prvih 15 minut pokrito s peki papirjem in dodanih kroglicami in še 10 minut odkrito.
Vzamemo iz pečice in pustimo da se malenkost ohladi. Med hlajenjem pripravimo bučno maso. Kose buče spasiramo s paličnim mešalnikom.  
V drugi skledi zmešamo sladkor, sol, muškatni orešček in cimet. Vmešamo 2 jajci, stopljeno maslo in mleko. Dodamo bučnemu pireju.
Prelijemo preko testa postavimo v pečico, ogreto na na 220°C. 
Pečemo 10 minut, nato pa znižamo temperaturo pečice nazaj na 180°C  in pečemo še 35 do 40 minut. Vzamemo iz pečice, pustimo da se ohladi in servirajo.  Pred servira njem po želji še posujemo s sladkorjem v prahu (lahko tudi z mešanim s cimetom).


Ena objava v stilu Še pomnite tovariši ... no čeprav za tovariše sem premlada, ampak "you get the point" (tale je bolj v mojem stilu).

Celo večnost nazaj se mi zdi, da smo peli:

Sredi morja črna vihra
sredi vihre črn brod
sredi broda črna jadra
sredi jader bela smrt
barasa, heja bumbarasa ....

Črna jadra sem sicer malo obrnila in so bila raje bela s črno glavo. Bila so namreč užitna, narejena iz hostije, ki pa take količine črne barve ne bi prenesla.
Tokrat sem našla luškan recept za mini cheesecake tortice, pri katerih že zaradi njihove velikosti ne bo slabe vesti, če si kakšno privoščiš. Edini problem je da so tako dobre, da bi šel še po eno, pa še po eno, pa še eno ... dokler ni pladenj prazen. Priprava je preprosta, sestavin pa malo. Dejansko mi je vzelo 15 minut, da sem jih pripravila, potem pa samo rabijo nekaj časa za peko in ohlajanje, ampak takrat lahko mirne volje počneš kaj drugega.

Za 12 mini tortic potrebujemo:
100 g piškotov (v mojem primeru ovsenih)
40 g masla
350 g kremnega sira (tokrat sem uporabila ABC sirček)
60 g sladkorja v prahu
1 strok vanilije
120 ml sladke smetane
2 jajci

Uporabimo lahko kakršnekoli piškote imamo, jaz sem uporabila ovsene, ki mi vedno pašejo k takšnemu tipu torte. Če imamo pri roki piškote, ki so enako veliki kot dno posodice pekača, lahko enostavno položimo piškot na dno in čez vlijemo maso. Moji piškoti so bili žal preveliki, zato sem jih zdrobila, dodala stopljeno maslo in dobro premešala.

Najlažje je uporabiti silikonski pekač, ampak jaz ga nisem imela in sem pekla v običajnem pekaču za muffine ali cupcakese. Na dno sem edino položila približno centimeter širok dolg trak peki papirja, da sem tortice kasneje lažje spravila ven. Piškotno mešanico razdelimo v 12 posodic in jo malo potlačimo na dno ali pa uporabimo cele piškote kot rečeno zgoraj.
Maso pripravimo tako, da najprej zmešamo kremni sir s sladkorjem, dokler masa ni gladka. Skupaj s sladkorjem dodamo po želji tudi strok vanilije ali vanilijev sladkor (ampak če uporabimo vanilijev sladkor damo za cca 10 g manj sladkorja v prahu). 
Dodamo smetano in ponovno zmešamo. Nazadnje dodamo jajci in mešamo, dokler niso jajca popolnoma vmešana.
Maso dodamo v posodice in postavimo v pečico, ogreto na 160° C za 20 minut. 
 Po 20 minutah pečico ugasnemo, pripremo vrata in pustimo pekač v pečici, dokler se pečica ne ohladi. Nato pekač vzamemo iz pečice in pustimo na pultu, dokler ni ohlajen do sobne temperature, kar vse skupaj traja nekje pol ure. Pekač nato postavimo za 1 do 2 uri v hladilnik, da se tortice popolnoma strdijo.
Če uporabljamo silikonski pekač bi morali tortice brez problema odstraniti iz pekača, če pa uporabljamo navadnega, potem je opcija, da si pomagamo s papirnatimi posodicami (takšnimi za muffine in cupcakese) ali pa enostavno z nožem zarežemo ob strani vsake tortice in jo previdno z robovi trakov potegnemo ven.

Zraven tako kot k klasičnemu cheesecake-u paše kakšna bolj kisla sadna omakica, recimo jagodna ali malinina, mi pa smo jih zmazali kar brez vsakršnih dodatkov in bile so odlične. Ponovitev zagotovljena!




Če imaš doma same fante, ne pomeni, da si imun na čare Ledenega kraljestva. Lani smo imeli obdobje stalnega zahtevanja risanke, razlika je verjetno le v tem, da punčke prevzame pesmica Let it go (po naše se nikakor ne zapomnim kako gre), našega falota pa najbolj nasmeje Olafova izjava, ko ga pošast vrže iz gradu, ko se zadere: "Pazi rita, zdaj pa še glava." :D Ja rite so zakon :P

Lani sem mu zato kot presenečenje naštimala tole mini tortico.
Kakšnih večjih produkcij pa se seveda ni zahteval in zato sem hvaležna za prijateljice, ki mi pustijo, da hčerkam naredim tortico, da lahko spustim na plan svojo punčkasto stran.



Otroška domišljija res ne pozna meja ... saj je to že vsem jasno. Ampak vsake toliko časa se pa najde tudi kakšna takšna ideja, zaradi katere potem dneve in dneve študiram, kako vse skupaj združiti na torto. In smo tako imeli ninja želve, motorje in mobitele :)

A poznate Brezzobega? Najbolj negroznega zmaja na svetu? Tistega, ki se ga niti najmlajši ne bojijo? Tokrat je stražil Maksovo torto.