Moji večeri so pretekla tedna izgledali nekako takole.
Najbrž bi si potem lahko mislili, da ob takem pogledu možgančki ne dajo miru in celo pri takih zadevah razmišljajo kako bi se to dalo uporabiti v kuhinji. Za sivko sem vedela, da je užitna, ampak je bilo vseeno potrebno malo researcha, da sem ugotovila kaj in kako. Prvo kar sem ugotovila je, da obstaja kulinarična sivka. No v resnici je bila to druga stvar, ker sem že najprej naštudirala več receptov in šele potem odkrila tole cvetko glede kulinarične sivke. Bah kaj pa sedaj?! Nimam pojma kaj imamo tu posajeno. Kulinarična sivka je dejansko neka specifična vrsta sivke, za večje hortikulturnike je ponavadi to Lavandula angustifolia. Na moje veselje sem nato ugotovila, da dejansko gre za sorto, ki je najbolj primerna za kuho, druge pa so morda manj primerne, ne bodo pa te ravno ubile ali spravile v bolnico. Ker sem si res želela preizkusiti recept, sem torej malo tvegala. Zato na tem mestu en čisto pravi ameriški disclaimer. Uporabite raje kulinarično sivko, razen če ste bolj avanturistične sorte. Na koncu moram reči, da se je tudi tale naša odrezala super, želodci pa tudi nikomur niso nagajali. Res je tudi, da se pri kuhi uporablja res mala količina in naj vas nikakor ne premami drastično povečevati te količine, ker bo baje (nisem šla ravno preizkušati) vse skupaj dosti hitro dobilo bolj okus po milu kot po čemerkoli drugem.
Za 10 lončkov panna cotte:
pol litra sladke smetane
1 vanilijev sladkor
50 g rjavega sladkorja
1 žlička sivkinih cvetov
1 vrečka želatine v prahu
par žlic vode
60 g agavinega sirupa
1 žlička limoninega soka
pol žličke sivkinih cvetov
Sladki smetani primešamo vanilijev in rjav sladkor in segrejemo do vretja. Odstavimo in dodamo sivkine cvetove. Verjemite mi, žlička popolnoma zadošča.
Pustimo stati 15 minut nato odstranimo cvetove. Priporočam pa, da vmes malo testirate intenziteto sivkinega okusa, saj ni nujno da bodo vse enako močne in lahko se zgodi, da bo treba vzeti cvetove ven prej. V vmesnem času zmešamo želatino z vodo in pustimo, da nabrekne. Nato jo stopimo in jo potem ko smo odstranili cvetove, primešamo smetani. Prelijemo v posodice, ki smo jih namočili v hladno vodo in postavimo v hladilnik za vsaj 4 ure, še bolje za 6.
Za agavin preliv zmešamo agavin sirup in limonin sok in pustimo nežno vreti par minut, toliko da se malo zgosti. Odstavimo z ognja, dodamo sivkine cvetove in enako kot pri panna cotti pustimo 15 minut, nato cvetove odstranimo.
Količino agave in limoninega soka lahko po mili volji prilagajamo svojemu okusu, napisane količine pa so preverjene in za moj okus najboljše. Agavin sirup se sicer sedaj dobi že v večini večjih supermarketov, lahko pa agavin sirup nadomestimo tudi z medom.
Če delamo z mehkimi modelčki, potem nežno odmaknemo rob okoli in okoli in panna cota bi morala počasi zdrseti iz modelčka na krožnik. Pri trdih modelčkih lahko poskusimo obrniti modelček na krožnik in nežno potapkati, vendar se lahko zgodi, da bo vseeno potrebno z nožkom nežno panna cotto ločiti od roba.
Nežno prelijemo z agavinim prelivom (preveč lahko prevlada okus sivke) in po želji okrasimo še s par cvetki.
0 komentarji:
Objavite komentar