Oblikovanje figuric zahteva določeno mero potrpljenja, ampak ko je figurica dokončana in jo otrok dejansko prepozna, sem vesela kot kakšen majhen otrok :)
Pujsa Pepa je figurica, ki jo je po eni strani dosti lahko oblikovati, po drugi strani pa vseeno predstavlja določen problem, ker je risanka v originalu v 2D, figurico pa oblikujemo v 3D in je zato potrebna določena mera domišljije, da ugotovimo, kako bi Pepa izgledala v treh dimenzijah.
Figurice večinoma oblikujem iz sladkorne mase iz marshmallow penic (marshmallow fondant ali po domače kar MMF), razen kadar je nujno, da figurica ali kakšen njen del res močno zatrdi. Pomankljivost MMF-ja namreč je, da ne glede na to kako dolgo sem ga sušila, nikoli se ni posušil tako, da bi bil popolnoma trd, kar se lahko doseže s tičino maso. Prednost MMF-ja je definitivno okus, ki je meni osebno boljši od tičino mase, kar ni toliko pomembno pri figuricah (no ja tudi te otroci občasno kar pojejo) kot če maso uporabljamo za prekrivanje tort. Pa nas bolj varčne tudi po žepu ne udari tako močno kot že pripravljena kupljena masa.
MMF-ja nisem trenutno delala in sem se igrala le z ostanki, drugače pa ga vedno delam enako kot je prikazano na youtube. Glede barvanja mase pa kar tu povem, da je potrebno biti previden z doziranjem barve, saj se barva vedno razvije počasi, tako da ni nič nenavadnega če je zvečer narejena masa zjutraj temnejšega močnejšega odtenka. Še tokrat se mi je recimo zgodilo, da sem roza barvo premočno obarvala in bi bila lahko bolj nežnega odtenka.
Za Pepo si moramo pripraviti en kos rdeče mase, en kos roza mase ter manjše količine rumene, bele in črne mase. Ker risani junaki večinoma nimajo realnih proporcev, naj bosta rdeča in roza masa kar enako veliki, saj je dejansko Pepino telo enako veliko kot njena glava.
Najprej oblikujemo Pepino telo, tako da rdečo maso oblikujemo v stožec. V ožji del stožca naredimo manjšo vdolbinico, da bo glava lažje stala, nato pa na sredino zapičimo zobotrebec. Šlo bi tudi brez zobotrebca, ampak za vsak slučaj ga je vseeno bolje uporabiti, vsaj dokler se telo in glava dobro ne zlepita skupaj.
Večino roza mase oblikujemo najprej v kroglico, ki jo nato malo posvaljkamo, da postane nekoliko bolj podolgovata, nato pa s paličico označimo kje se bo začel Pepin nos. Eno stran svaljka nato nekoliko sploščimo in podaljšamo v nos ter na koncu nosa označimo še nosnici.
Iz preostanka roza mase oblikujemo tanke svaljke za rep, roke in noge. Pepa ima tri prste, tako da z nožkom previdno dvakrat zarežemo v konec svaljka in prste nekoliko razširimo narazen.
Rumeno maso oblikujemo v dva krajša svaljka in ju na polovici prepognemo, da oblikujemo škorenjček. Naša Pepa bo namreč skakala po blatu. V škorenjček naredimo manjšo luknjico in vanjo vtaknemo Pepino nogo.
Nogi in roke prilepimo na Pepino telo, in sicer najlažje tako, da z mokrim čopičem malo navlažimo del telesa, kjer moramo prilepiti nogi in roki, kar bo pomagalo, da se masa dobro zlepi. Na zadnji strani telesa Pepi vstavimo repek in ga nekoliko zavijemo.
Iz razvaljane bele mase s slamico odtisnemo dva kroga, na sredino katerih prilepimo malo črne mase ali pa z jedilno barvo enostavno narišemo črni piki. Oči nato prilepimo na Pepin obraz.
Na koncu glavo z malo vode pritrdimo na Pepino telo. Ker ima Pepa kar velik nos, se kakršnakoli usta kar skrijejo od pogleda in je najbolje zato usta narisati nekoliko na strani.
Kolikokrat sem zvečer že prebrala pravljico Pepa in največja blatna luža na svetu? Ne vem, nehala sem šteti. Sem pa zato našo Pepo s škorenjčki morala seveda posaditi na sredino velike blatne luže.
0 komentarji:
Objavite komentar