Prikaz objav z oznako beljakovi poljubčki. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako beljakovi poljubčki. Pokaži vse objave

To, da sem velik ljubitelj malin, še bolj pa kombinacije malina in čokolada, ni ravno hudo varovana skrivnost. Če mi kdo da proste roke pri izbiri kombinacij za torte, obstaja velika verjetnost, da bom naredila prav to. Moj najljubši recikliran recept je še vedno mousse iz torte Planica in čeprav je ta torta izgledala čisto čokoladno, se je v resnici pod to zunanjostjo skrivala sveža malinina sredica s svežimi malinami.

Mmmmm ... le slikati se moram spomniti kaj prej kot ko je torta že v škatli za prevoz :)




maj 13, 2017

Jeeeeej december je, moj mesec. Končno sem tudi jaz začela razmišljati malo bolj praznično in ugotavljati kaj se bo letos znašlo v mojih vsakoletnih vrečkah piškotov. Pred časom sem videla na Pinterestu, da se da beljak spremeniti v luštne smrečice in kaj je bolj prazničnega kot smrečica. V čast postavitvi naše okrašene smrečice v dnevni sobi, je bil ravno pravi čas tudi za sladke smrečice.

Za cca 25 smrečic:

1 beljak
50 g belega sladkorja
pol žličke limoninega soka
barvne perlice
sladkor v prahu po želji

Namen mojega prispevka o beljakih in o snegu in o pripravi mase za poljubčke je bil ravno ta, da ne bodo ti nasveti razmetani po različnih postih, podobnim temu, tako da za vse nasvete hitro preberite ta dva posta, potem pa prav tako hitro nazaj.

Ste že? Potem pa naprej!

Uporabila sem francoski meringue, ki sem ga obarvala z zeleno jedilno barvo.


Maso sem nato nadevala v dresirno vrečko z zvezdastim nastavkom. Po več preizkusih ta deluje dosti lepše kot običajen okrogel nastavek.


Pekač prekrijemo s peki papirjem. Da nastanejo smrečice in ne samo kupčki je potrebno malo vaje, ampak po par testnih smrečicah boste že profesionalci. Trik je v tem, da se dela po fazah, torej da najprej izstisnete spodnji del, tako da nastavek držite čisto pri pladnju. Potem prenehajte stiskati, malo dvignite nastavek in ponovno stisnite, tokrat malo manj, tako da naslednja plast ne bo tako široka kot spodnja. Ponovite še enkrat in nastavek dokončno privzdignite, da nastane lep vrh.

Smrečice pred peko/sušenjem posujte s perlicami.

Sušimo na 90° C uro in pol, ugasnemo pečico in pustimo več ur ali čez noč v pečici, dokler ta ni ohlajena.

Rezultat je tako neverjetno lušten, da sem bila še jaz popolnoma navdušena!




Če pa smrečice potresemo še s sladkorjem v prahu, potem pa lahko pričaramo pravo zimsko pravljico!





december 11, 2016



Zdaj, ko ste si sigurno že prebrali moj doooooolg prispevek o osnovah jajc in snega, lahko nadaljujemo učno uro z izboljšano verzijo beljakovega snega. Beljakovi poljubčki, španski vetrci, meringue ... toliko izrazov za eno in isto zadevo. Mogoče izgleda kot znanost glede na dolžino posta, ampak je dejansko ena bolj preprostih zadev.


 Kakšen sladkor?

Uporabi se lahko katerikoli sladkor, seveda z nekaj odstopanji v končnem rezultatu:

- običajni beli kristalni sladkor - najpogosteje uporabljen, ne glede na izbiro metode (glej spodaj), ki da tudi najlepše rezultate,
- rjavi sladkor - ker ima večje kristale, se ti težje raztopino v beljakih in je zato bolj primeren pri metodi, kjer se beljak greje, bo pa sneg zato bolj rjavkaste barve,
- sladkor v prahu - se sicer lažje raztopi, ampak sneg je lahko malo bolj suh in manj voluminozen kot če uporabimo kristalni sladkor.


Katera metoda?

Francoski meringue

Mogoče se sliši komplicirano in preveč sofisticirano, ampak gre dejansko samo za lepši izraz sladkega beljakovega snega, narejenega po metodi, ki jo uporablja večina.

Sneg začnemo stepati, da že malo naraste, potem pa počasi dodajamo sladkor, recimo po 20 g naenkrat. Fino je, da se sladkor vedno raztopi, preden dodamo novo rundo. Najlažje je to preveriti tako, da čisto malo snega vzamemo med prste in če čutimo še kristale, potem še malo premešamo.

Nekatere znamke kristalnega sladkorja imajo večje kristale kot druge in če najdete kakšno, ki ima manjše kristale, potem uporabite kar to, ker bo sneg bolj enakomeren. Tista, ki sem jo uporabila jaz, ima sorazmeroma velike kristale in se niso vsi popolnoma raztopili, pa so poljubčki vseeno lepo uspeli, tveganje pa pač je, da bi lahko izgledali zrnasti.

Končni rezultat mora biti tako trd sneg, da stoji pokonci (pogosto imenovan stiff peak ali hard peak).


Švicarski meringue

Beljake in sladkor zmešamo v skledi, ki jo postavimo nad paro. Mešamo, dokler mešanica ne doseže 60° C (gre tudi brez termometra, mešanica mora biti topla na otip in vsi kristal morajo biti raztopljeni), potem pa odstavimo in stepamo, dokler se temperatura ne ohladi nazaj na sobno, kar pa lahko kar traja 5- 10 minut. Ta vrsta snega je zelo obstojna, vendar pa bo bolj voluminozna. Gre za to, da vmešamo sladkor v beljake, še preden smo jih stepali in s tem vnesli vanje zrak. Manj zraka, manj snega.

Švicarski meringue je drugače tudi osnova za švicarsko masleno kremo.

Italijanski meringue

Ta je za moje pojme malo težji za pripravi, saj je potrebno ločeno pripraviti sneg in sladkorni sirup. Slednjega nato na pari segrejemo do določene temperature (116° C), nato pa ga med mešanjem vlijemo v sneg. Mešamo, dokler se temperatura snega ne ohladi nazaj na sobno temperaturo.


Sestavine

Razmerje sladkorja in beljaka je 50 - 60 g sladkorja na 1 beljak ne glede na tip sladkorja. Proti koncu mešanja dodamo v sneg kisel element, to je lahko recimo limonin sok (pol žličke/beljak) ali pa vinski kamen (velik ščep/beljak).

Kislina ne bo vplivala na večji volumen, le stabilizirala bo sneg, da zraka ne bo tako hitro izgubil. Tako jih lahko nabrizgamo v vse možne oblike, ki bi o tudi med sušenjem morali zadržati.


Sušenje

Poljubčke ponavadi sušimo in ne pečemo, in sicer v pečici na 90° - 100° C uro in pol, potem pa pečico ugasnejo in pustimo čez noč v zaprti pečici. Tako bodo postali trdi in hrustljavi. Vlaga je njihov sovražnik, tako da jih shranimo v nepredušno zaprti posodi. Še nepreizkušen trik (ker jih vse prej pojemo) je, da če izgubijo hrustljavost, jih damo nazaj v pečico za 15 minut na 90° C.

Če ima kdo rajši bolj mehke v notranjosti, potem jih je potrebno peči manj časa. Tisti, ki so v časovni stiski, so sigurno preizkusili tudi peko na višji temperaturi za krajši čas, ampak potem beljak malenkost porjavi ter je vsaj na začetku bolj žvečljiv v notranjosti (se pa tudi strdi, če ga pustimo nekaj časa na suhem zraku). Takšni so bili recimo tudi beljaki iz mojih mini Pavlov.

Pred sušenjem se lahko tudi barvajo z jedilnimi barvami, tako da dobimo takšne luštne jedilne okraske.





Še kakšno skrivnost lahko odkrijete na Guardian, The tough cookie in Incredibleegg.
december 11, 2016


Tokrat imam zopet eno poslastico za ljubitelje sladko kislega. Mmmmm sveža in okusna, luškana za pogledat in izredno lahka in hitra za pripravo. Mislim reeeeees. Tisti tip deserta, kjer recimo med pripravo kosila izveš, da dobiš goste in bi rad naredil nekaj "na hitrco" za po kosilu. Če je to na hitrco še ekstra dobro, še toliko boljše. Kakšen zaprisežen cukeraš se bo mogoče sicer nakremžil, jaz pa bi jo lahko imela tudi bolj limonasto, saj sladki beljaki lepo uravnovesijo zadevo. Preizkusite in hitro preverite kaj vašim brbončicam bolj paše.

Za 6 kozarčkov potrebujemo:

40 g masla
100 g ovsenih piškotov

260 g kondenziranega mleka
2 jajci
2 limoni
120 g belega sladkorja


Ovsene piškote dobro zdrobimo, lahko v multipraktiku ali pa kar malo po domače z valjarjem. Jaz raje to naredim tako, da dam piškote prej v vrečko, da ne letijo piškotne drobtine po celem pultu. Maslo stopimo in zmešamo s piškoti.



V skledi zmešamo kondenzirano mleko, rumenjaka (beljake ločimo in pustimo v drugi skledi), nastrgano lupinice 1 limone in sok obeh limon. Dobro premešamo.


Beljaka začnemo stepati in postopoma dodajamo sladkor, ker drugače tvegamo, da se vse skupaj konča klavrno z nestepeno belo lužico. Stepamo dokler ne dobimo res čvrstega snega. Ko vzamemo metlice ven iz snega, se morajo ustvariti pokončni vrhovi, ki se upirajo gravitaciji. Druga opcija bi bila tudi, da nad paro nežno začnemo stepati beljake in sneg, dokler se sladkor ne stopi in so beljaki nekje telesne temperature, potem pa odmaknemo iz pare in stepamo toliko časa, dokler se beljaki ne ohladijo na sobno temperaturo. Na ta način 100% ne bo neraztopljenih sladkornih kristalov, ampak tudi na čisto klasični način, ki sem ga tokrat uporabila, jih ni bilo, je pa stvar nekoliko odvisna tudi od znamke sladkorja.


Piškote razporedimo v skodelice (v moje sem spravila nekje 2 zvrhani žlički mase) in jih potlačimo, da dobimo piškotno dno. Prelijemo z limonino kremo, nanjo pa z žlico naložimo še snežene kapice. S hrbtno stranjo žlice lahko ustvarimo majhne vrhove, da naše mini pite izgledajo še posebno luškane.




Pečemo na 190° C 12 - 15 minut (vmes malo preverimo, če ni beljak morda že preveč rjavkast). Vzamemo iz pečice, počakamo da se ohladijo na sobno temperaturo in pustimo še 30 minut v hladilniku.




Mmmmm tole kar čaka, da zdrobiš hrustljavo kapico in kar z veliko žlico zajameš kremasto sredico.



september 23, 2016


Ste za malo obujanja spominov? Ne, ne bom objavljala svojih starih fotk in jih opremljali s TBT hashtagi, mislim bolj na kakšen starejši recept iz tega bloga. Pravzaprav niti ni tako star in vsaj jaz nikoli ne neham misliti nanj, ker ga po delih zelo pogosto uporabljam. Skombiniram malo s kakšnim drugim biskvitom ali okusom in voila, nova sladica.

V glavnem, slavljenka si je že ob objavi originalne tortice zaželela, da jo mora imeti za rojstni dan. In jaz sem seveda morala svojo obljubo držati. Zato torej tale okusna sladica namesto v obliki rezin, kar v obliki tortice. Za piko na i sem jo še prelila z mirror glaze svetlečo glazuro in okrasila s španskimi vetrci.

Svetlečo glazuro sem že delala in poskus je bil takrat kar uspešen, sploh za prvič. Ker ne morem, da ne bi eksperimentirala in ker sem takrat že porabila toliko časa, da sem naštudirala dva različna recepta za to glazuro, je bil čas, da sedaj preizkusim še drugega.

Za tortico 16 cm (šlo bi tudi za malo večjo); za tiste klasične velikosti, recimo 26 ali 28 cm podvojite količine:
100 g koruznega sirupa
70 g kondenziranega mleka
100 g sladkorja
110 ml vode
100 g bele čokolade
10 g želatine (2 tsp)

Želatino zmešamo s 60 ml vode in pustimo, da nabrekne. Vmes nasekljamo belo čokolado na manjše koščke. Želatino, čokolado in kondenzirano mleko združimo v višjem loncu.


50 ml vode zmešamo s koruznim sirupom in sladkorjem in med mešanjem segrevamo v manjšem loncu, dokler ne doseže temperature 103° C. Jaz najraje pri takih zadevah ne delam "na uč" in imam pri roki raje termometer, za orientacijo pa je takšno temperaturo mešanica dosegla nekje po dobre pol minute vrenja. 


Prelijemo preko čokolade in malo počakamo, da se čokolada nekoliko raztopi. S paličnim mešalcem zmešamo in spasiramo, dodamo barvo, če želimo obarvano glazuro in precedimo čez cedilo. Pokrijemo s prozorno folijo, tako da folijo položimo direktno na mešanico, da se ne bo naredila skorjica in damo za 12 ur v hladilnik.


Po koncu hlajenja v kratkih intervalih segrejemo v mikrovalovni pečici in vmes vedno dobro premešamo, dokler ne doseže temperature 32 - 34° C. Torto vzamemo iz zamrzovalnika in prelivamo.

Recept se mi je zdel zanimiv, ker naj bi stal v hladilniku pred uporabo in sem si mislila, da bi lahko bilo uporabno, da se stvar pripravi prejšnji dan in nato po kratkem segrevanju uporabi naslednji dan, ker je samo ohlajanje pri prvem receptu trajalo dlje kot sem pričakovala.

V resnici pa sem bila dosti bolj zadovoljna s prvim receptom. Zakaj?
  •  v trgovinah vam ne bo treba iskati koruznega sirupa,
  • ne rabite termometra,
  • pri pripravi je manj tekoč in zato med mešanjem s paličnim mešalnikom nastane manj mehurčkov, ki kvarijo videz ogledala,
  • segrevanje v mikrovalovni pečici dejansko ni noben plus, ker z dodatnim mešanjem vnesemo še več mehurčkov,
  • tudi prvotni recept zdrži v hladilniku par dni in bi ga lahko eventualno lahko pripravili prejšnji dan in naslednji dan segreli na "delovno" temperaturo.

Torej, mogoče bo komu vseeno všeč ta recept in vem, da mi ne bi dal miru, če ga ne bi preizkusila, ampak v moj kuharski zvezek bo šel definitivno tisti iz mojega prvega poizkusa.

Tortica pa je vseeno izpadla odlično!






september 10, 2016


Pogosto se zgodi, da recept zahteva samo rumenjake in se torej hitro pojavi vprašanje kaj zdaj z beljaki. Dobro, jajca niso ravno nek strošek, ampak še vsakič mi je bilo težko stran vreči te beljake in zato že lep čas vedno zmrzujem ostanke. Večinoma so vedno prišli prav za kakšno švicarsko masleno kremo ali royal icing, samo v dosti majhnih količinah jih je treba dati zmrznit. Še najboljša pogruntavščina se mi zdi moja nedavna ideja, da preostale beljake stepem samo toliko, da se povežejo in so enakomerno tekoči, potem pa jih prelijem v modelček za ledene kocke. Če recimo vem, da gre v vsak moj utorček pol beljaka, je potem zelo enostavni dozirati beljake, ko jih rabim, pa še kocke niso pretirano velike in se hitro odmrznejo.

Že celo večnost sem imela v svojih zaznamkih spravljen en recept za Pavlovo. Dejansko celo večnost, brez heca. Ko sem zadnjič končno sklenila, da ga preizkusim, sem ugotovila, da strani sploh ni več ... eh pa sem šla spet od začetka. Pavlova je bil zame eden tistih receptov, ki sem se jih navkljub moje firbcu malo otepala. Glede na to, da gre za enega najlažjih možnih receptov, me ne sprašujte zakaj. Mislim, da je v ozadju en res davni spomin na popolnoma spodletele kavne poljubčke, ki so se končali s polnim košem smeti in mojim popolnim razočaranjem nad celotno zadevo. Beljakov se od takrat v taki obliki nisem še lotila. Ampak sreča je s pogumnimi ali kako nekako tako in sem se v svojem projektu monoporcijskih sladic lotila še tega.

Končno lahko poročam o uspehu (še dobro, moj ego ne bi prenesel še ene čiste polomije) in dejansko gre res za tako enostavno zadevo, da mi sploh ni jasno kako sem zamočila tiste zaklete poljubčke. No vtis je definitivno popravljen pa še tele male tortice so se super izkazale, ker jih je možno pripraviti ene dvakrat hitreje kot običajno veliko Pavlovo. 

Za 4 mini Pavlove:

3 jajca (lahko tudi 2 veliki)
120 g sladkorja
1/2 čajne žličke limoninega soka
po želji 1 strok vanilije

200 ml sladke smetane
žlica sladkorja
2 sveža manga ali 1 konzerva kompota
4 pasijonke

Jajca ločimo in beljake stepemo v sneg, ampak ne še čisto čvrst. Dovolj bo, da se šele začnejo delati vrhovi v snegu, ko dvignemo metlice, torej faza soft peaks. Počasi dodajamo sladkor in stepamo naprej, dokler ni sneg lepo sijoč in čvrst. Proti koncu vmešamo še limonin sok. Jaz sem dodala še semena stroka vanilije, ker dodajo še več okusa in vedno mi je lepo videti semena prave vanilije v biskvitu, kremi ali snegu.


S snegom napolnimo vrečko za brizganje, jaz sem še prej dodala zvezdast nastavek, ker se mi zdi, da imajo tortice še malo lepši izgled. Na peki papir nabrizgamo kroge premera 10 cm, in sicer v dveh plasteh. Nabrizgamo torej najprej spodnji krog in nato nanj še en krog enake dimenzije.



Pečico segrejemo do 160° C. Ko doseže to temperaturo, damo pladenj tortic v pečico in znižamo temperaturo na 140° C. Pečemo 30 minut, pečico ugasnemo, jo res minimalno odpremo (recimo samo podstavimo kuhalnico med vrata pečice in pečico) in pustimo, da se popolnoma ohladi - minimalno 30 minut, vendar raje več kot manj, lahko tudi v zaprti pečici čez noč. Ko so Pavlove ohlajene in če jih ne bomo takoj porabili, jih zapremo v posodo, da jih zrak ne izsuši preveč.


Sladko smetano stepemo s sladkorjem. Mango narežemo na koščke in razpolovimo pasijonke.

Če imajo Pavlove na sredi preveč vrha, jih malo potolčemo po sredini in nato nanje naložimo sladko smetano ter dodamo koščke manga in sredico pasijonke, ki jo kar z žlico izdolbemo.





avgust 13, 2016
Copyright © 2016 Sladko popotovanje | By Designscrazed