Prikaz objav z oznako tropsko sadje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako tropsko sadje. Pokaži vse objave



Načeloma sem dokaj organiziran človek, ampak včasih se zgodi, da so moji nakupi čisto impulzivni. Zadnjič sem se recimo sprehajala mimo lokalnega sadjarja in na stojalu zagledala res lepe mange. In tako kot je rado z impulzivnimi nakupi, sem ceno ignorirala in vesela odšla domov v iskanju idej kaj dobrega bi pripravila. Moj mousse recept sem že velikokrat preizkusila z malinami in jagodami, nikoli pa s čim bolj sladkim, tako da sem se odločila preizkusiti še to kombinacijo in nisem bila razočarana. S prilagajanjem količine želatine lahko iz tega recepta dobimo bodisi lahko kremo ali pa nekoliko bolj čvrst mousse, ki se lahko uporabi tudi kot nadev za torto.

Za 6 kozarčkov potrebujemo:
300 g mangovega pireja = 1 zelo zrel mango
1 beljak
70 g sladkorja
2 žlički želatine (2 tsp)
3 žlice vode
2 žlici limoninega soka
270 g sladke smetane


Želatino zmešamo z žlico vode in žlico limoninega soka in pustimo da nabrekne. Tudi brez želatine dobimo dokaj gosto kremo, tako da lahko po želji želatino v celoti izpustite. Mango olupimo in narežemo na koščke. Najlažji način lahko najdete tukaj. Beljak začnemo stepati in postopoma primešamo 50 g sladkorja, da dobimo čvrst svetleč sneg. Sladko smetano stepemo, vendar ne čisto do konca, da se nam pri vmešavanju v mango ne bi slučajno že sesirila. Mango zmešamo s sladkorjem, 2 žlicama vode in 1 žlico limoninega soka, pri čemer lahko seveda sladkor in limonin sok prilagajamo sladkobi manga. Moj je bil res lep zrel in zato tudi sladek in je bila ta količina sladkorja ravno pravšnja. Če nimate možnosti kupiti dobrega manga, raje kupite mango v kompotu, kot pa da bi se lotili priprave z manj zrelim mangom, saj okus niti približno ne bo pravi. Nezrel mango ima tudi nitkasto meso, ki se čuti tudi če ga boste precejali  čez sito in tako mousse ali krema ne bosta bila tako prijetno gladka in kremasta kot bi morala biti. Mango spasiramo s paličnim mešalnikom, nato pa na roko vmešamo najprej sneg in nato še sladko smetano. Naložimo v kozarčke in pustimo v hladilniku, da se zgosti oz. strdi.


Lahko pa najdete tudi kakšen inovativen način serviranja, kot na primer v čokoladnih skodelicah ali pa enostavno preprost in vseeno neizmerno privlačen, kot pri tem jogurtovem mangovem moussu.







Pogosto se zgodi, da recept zahteva samo rumenjake in se torej hitro pojavi vprašanje kaj zdaj z beljaki. Dobro, jajca niso ravno nek strošek, ampak še vsakič mi je bilo težko stran vreči te beljake in zato že lep čas vedno zmrzujem ostanke. Večinoma so vedno prišli prav za kakšno švicarsko masleno kremo ali royal icing, samo v dosti majhnih količinah jih je treba dati zmrznit. Še najboljša pogruntavščina se mi zdi moja nedavna ideja, da preostale beljake stepem samo toliko, da se povežejo in so enakomerno tekoči, potem pa jih prelijem v modelček za ledene kocke. Če recimo vem, da gre v vsak moj utorček pol beljaka, je potem zelo enostavni dozirati beljake, ko jih rabim, pa še kocke niso pretirano velike in se hitro odmrznejo.

Že celo večnost sem imela v svojih zaznamkih spravljen en recept za Pavlovo. Dejansko celo večnost, brez heca. Ko sem zadnjič končno sklenila, da ga preizkusim, sem ugotovila, da strani sploh ni več ... eh pa sem šla spet od začetka. Pavlova je bil zame eden tistih receptov, ki sem se jih navkljub moje firbcu malo otepala. Glede na to, da gre za enega najlažjih možnih receptov, me ne sprašujte zakaj. Mislim, da je v ozadju en res davni spomin na popolnoma spodletele kavne poljubčke, ki so se končali s polnim košem smeti in mojim popolnim razočaranjem nad celotno zadevo. Beljakov se od takrat v taki obliki nisem še lotila. Ampak sreča je s pogumnimi ali kako nekako tako in sem se v svojem projektu monoporcijskih sladic lotila še tega.

Končno lahko poročam o uspehu (še dobro, moj ego ne bi prenesel še ene čiste polomije) in dejansko gre res za tako enostavno zadevo, da mi sploh ni jasno kako sem zamočila tiste zaklete poljubčke. No vtis je definitivno popravljen pa še tele male tortice so se super izkazale, ker jih je možno pripraviti ene dvakrat hitreje kot običajno veliko Pavlovo. 

Za 4 mini Pavlove:

3 jajca (lahko tudi 2 veliki)
120 g sladkorja
1/2 čajne žličke limoninega soka
po želji 1 strok vanilije

200 ml sladke smetane
žlica sladkorja
2 sveža manga ali 1 konzerva kompota
4 pasijonke

Jajca ločimo in beljake stepemo v sneg, ampak ne še čisto čvrst. Dovolj bo, da se šele začnejo delati vrhovi v snegu, ko dvignemo metlice, torej faza soft peaks. Počasi dodajamo sladkor in stepamo naprej, dokler ni sneg lepo sijoč in čvrst. Proti koncu vmešamo še limonin sok. Jaz sem dodala še semena stroka vanilije, ker dodajo še več okusa in vedno mi je lepo videti semena prave vanilije v biskvitu, kremi ali snegu.


S snegom napolnimo vrečko za brizganje, jaz sem še prej dodala zvezdast nastavek, ker se mi zdi, da imajo tortice še malo lepši izgled. Na peki papir nabrizgamo kroge premera 10 cm, in sicer v dveh plasteh. Nabrizgamo torej najprej spodnji krog in nato nanj še en krog enake dimenzije.



Pečico segrejemo do 160° C. Ko doseže to temperaturo, damo pladenj tortic v pečico in znižamo temperaturo na 140° C. Pečemo 30 minut, pečico ugasnemo, jo res minimalno odpremo (recimo samo podstavimo kuhalnico med vrata pečice in pečico) in pustimo, da se popolnoma ohladi - minimalno 30 minut, vendar raje več kot manj, lahko tudi v zaprti pečici čez noč. Ko so Pavlove ohlajene in če jih ne bomo takoj porabili, jih zapremo v posodo, da jih zrak ne izsuši preveč.


Sladko smetano stepemo s sladkorjem. Mango narežemo na koščke in razpolovimo pasijonke.

Če imajo Pavlove na sredi preveč vrha, jih malo potolčemo po sredini in nato nanje naložimo sladko smetano ter dodamo koščke manga in sredico pasijonke, ki jo kar z žlico izdolbemo.






Mami me je ponovno razvajala z mangi. Ne tistimi, ki so zelenkasti in trdi, ampak res fantastično rdečkastimi mehkimi mmmmmm. Za te bo potrebno prav lepo pogledati kakšnega manjšega sadjarja, čeprav zanje čase v Sparu, pa najbrž še v kakšnem supermarketu, opažam takšne, ki se oglašujejo za lepo zrele in na pogled res izgledajo pravi, samo še okus moram ob priliki testirati. Ker realno te bo tisti manjši sadjar v zameno za lep pogled tudi lepo obral. Alternativa pa je vedno tudi mango v kompotu, ki je kar ok nadomestek in ga lahko ne glede na letni čas najdemo na trgovinskih policah.

Tale mousse ni ravno tipičen, ampak je zaradi dodanega jogurta ravno prav sladek in ravno prav osvežilen. Ravno prav za vroče poletno popoldne, še toliko boljše kje na počitnicah, ker je zadeva tako preprosta, da je narejena en dva tri.

Za 6 oseb potrebujemo:
2 manga
1 jogurt
1 sladko smetano
sladkor v prahu po okusu
4 lističe želatine

Mango olupimo in enega ter pol narežemo na koščke, polovico pa pustimo za kasneje. O tem kako najlažje olupiti mango tule, res pa je da to deluje le, če hočemo ven dobiti koščke. Eno polovico moramo ohraniti celo tako da na tej polovici raje uporabimo lupilnik. Če je mango res zrel, pa lahko uporabimo kar žlico, da meso izdolbemo iz lupine.



Sladko smetano stepemo s sladkorjem v prahu (zame je bila ena žlica dovolj) in ji primešamo jogurt. Lističe želatine namočimo v mrzli vodi. Mango spasiramo in pire v posodici segrejemo. Želatino ožamemo in dodamo k mangovemu pireju, da se raztopi. Pire nato ohladimo na sobno temperaturo, primešamo smetani in pustimo v hladilniku par ur, da se ohladi.


Če bi radi postregli sladico kot kremo, potem lahko želatino popolnoma izpustite. 4 lističi želatine ali pa enakovredna količina želatine v prahu (cca 6 g) je dovolj, da krema postane bolj mousse in obdrži svojo obliko, če pa bi želeli bolj strjenko, ki bi jo lahko obrnili na krožnik iz modelčkov, pa bo potrebno količino želatine še malo povečati. Tale uporabljena količina želatine je bolj kot ne naključje, saj jo je le toliko ostalo v kuhinjskem predalu, ampak včasih se pač posreči in tole je res super količina za ravno prav "moussasto" gostoto.

Mousse z žlico zajamemo in postrežemo na krožniku z rezinami preostalega manga.






"Ej ampak tole je pa ena od tvojih 5 najboljših sladic." To je tok lepo slišati po takem podvigu, ko greš in si zapičiš v glavo eno idejo, ki jo uresničiš čisto po občutku in se izkaže, da je rezultat ne samo užiten, ampak tudi super okusen. V pozdrav poletju mi je uspelo ustvariti sočno tropsko tortico, ki osveži s kombinacijo kokosa in ananasa.  Da obeležim ta uspeh, sem jo namesto kakšnega preprostega opisnega poimenovanja a la tropska kokosovo ananasova torta krstila za Tropicano. Viva Tropicana! Viva poletje!

Še ekstra plus tortice? Ustvarjena je popolnoma brez mlečnih izdelkov, zato je popolnoma primerna tudi za sladkosnedneže, ki jim mlečni izdelki nagajajo.

Za torto premera 16 cm potrebujemo:
2 jajci
100 g rjavega sladkorja
vanilin sladkor
40 ml olja
20 ml vode
20 ml ruma + še ena žlička
6 g pecilnega praška
50 g moke
50 g kokosa + še par žlic
konzerva vloženega ananasa v kolutih
20 g Gustina
600 g kokosove smetane

Beljake in rumenjake ločimo in iz beljakov stepemo sneg. Rumenjaka penasto zmešamo s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem.


K rumenjakom vmešamo olje ter dobro premešamo, nato dodamo še vodo in rum. Nazadnje vmešamo še pecilni prašek, moko in kokos. Nežno vmešamo sneg.


Pečemo na 175° C, dokler ni vrh zlato-rjav in zobotrebec ne pride čist iz biskvita. Če je vrh že lepo rjavkast in sredica še ni čisto pečena, lahko biskvit pokrijemo z alufolijo do konca pečenja.

Kompot odcedimo, ananas pa narežemo na kose (niti ni nujno vseh, meni sta recimo dva ostala). Kokosovo smetano stepemo po navodilih.




Iz običajne konzerve se bo odcedilo nekje 350 ml soka, mogoče je pa vseeno fino prej preveriti koliko soka je v konzervi, ker je ponavadi to napisano ob strani embalaže. 20-30 ml soka damo na stran za kasneje, prav tako pa odmerimo stran par žlic soka, ki ga zmešamo z gustinom. Sok segrejemo in dodamo gustin. Kuhamo par minut, da mešanico ne bo več tako mlečnate barve in spet postane nekoliko bolj prozorna ter seveda gosta. Pustimo, da se ohladi.


Ko sta biskvit in ananasova krema ohlajena, je vse pripravljeno za sestavo. Biskvit prerežemo na 3 oblate. Prvega položimo na servirni krožnik in okoli namestimo obod (fino je dodati še acetatno folijo, ampak gre čisto ok tudi brez). Biskvit s čopičem rahlo namočimo s prihranjenim ananasovim sokom, potem pa po njem razporedimo nekje 4-5 žlic ananasove kreme in dodamo koščke ananasa.


Ananas prekrijemo s kokosovo smetano in rahlo potresemo s kokosom.


Enako ponovimo z drugo plastjo. Tretjo plast enako namočimo s sokom, preostanek kokosove smetane in ananasove kreme pa zmešamo skupaj. S to kremo potem premažemo vrh torte. Odstranimo obod in namažemo še stranice ter na koncu potresemo s kokosom.







Narobe obrnjeno je včasih ravno pravilno. Se ne sliši logično? Pri peki pač je tako. Gre za tisto, čemur bi Američani rekli upside down cake in tisto, kar je kot bolj sofisticirana in zakomplicirana verzija znano kot francoski Tarte Tatin (je tudi v planu, ampak dajmo začet z bolj osnovami). Vsem pa je skupno, da do konca ne veš a bo zadeva uspela, tako da če hočete vikend preživeti v kuhinji pri ustvarjanju nečesa sladkega še z dodanim kančkom suspenza, potem je to pravi recept za vas.

Za 12 tortic:
1 konzerva ananasa v kompotu (v kolutih)
60 g rjavega sladkorja
140 g masla
125 g moke
125 g belega sladkorja
3 g pecilnega praška (1/2 tsp)
2 g soli (1/4 tsp)
1 strok vanilije
1 jajce

sladka smetana
sladkor v prahu

Pečico segrejemo na 175° C, pekač za muffine pa dobro namastimo. Ananas iz kompota dobro odcedimo, sok pa shranimo. Jaz sem imela doma eno veliko konzervo ananasa (825 g/490 g neto ananasa) in sem porabila samo pol, tako da lahko brez problema vzamete manjšo. Bolje je vzeti ananas v kolutih, ker lahko režemo poljubno velike koščke, ne pa obupati, če se vam kje valja konzerva ananasa v koščkih; tudi s tem bo šlo, človek se pač mora malo znajti.

Ananas narežemo na manjše koščke in jih po pet razporedimo v vsako posodico. V obliko sončka ali rožice, če se počutite kreativne ali pa pač toliko da je dno pokrito, če vam je bolj vseeno.
80 g masla in rjav sladkor stopimo v mikrovalovki in dobro premešamo, nato pa mešanico prelijemo preko ananasa. V vsako posodico bo šlo približno pol jedilne žlice.
V skledi zmešamo bel sladkor, moko, pecilni prašek, sol in vanilijo ter dodamo 60 g zmehčanega (!) masla in 120 ml ananasovega soka, ki smo ga prej prihranili. Dobro premešamo, tako da ni več vidnih kosov masla, 
Dodamo jajce in ponovno dobro premešamo. Maso nadevamo preko ananasa, v vsako posodico bo šla zvrhana jedilna žlica. Posodice ne smejo biti zvrhane, ker bo drugače masa med peko prekipela.
Pečemo 25 minut, da je testo zlatorjavo, zobotrebec pa pride ven suh.
Pustimo, da se malo ohladi, nato pa z nožem testo ločimo od posodic in pekač prevrnemo na krožnik. Če boste predolgo pustili hladiti, boste težje ločili testo od pekača, tako da jaz ne bi pustila več kot 5-10 minut.
Sladko smetano stepemo s sladkorjem in ponudimo ob torticah.

Prilagojeno po: http://www.cookingclassy.com/2015/02/pineapple-upside-cupcakes/