Prikaz objav z oznako preprosta sladica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako preprosta sladica. Pokaži vse objave



Načeloma sem dokaj organiziran človek, ampak včasih se zgodi, da so moji nakupi čisto impulzivni. Zadnjič sem se recimo sprehajala mimo lokalnega sadjarja in na stojalu zagledala res lepe mange. In tako kot je rado z impulzivnimi nakupi, sem ceno ignorirala in vesela odšla domov v iskanju idej kaj dobrega bi pripravila. Moj mousse recept sem že velikokrat preizkusila z malinami in jagodami, nikoli pa s čim bolj sladkim, tako da sem se odločila preizkusiti še to kombinacijo in nisem bila razočarana. S prilagajanjem količine želatine lahko iz tega recepta dobimo bodisi lahko kremo ali pa nekoliko bolj čvrst mousse, ki se lahko uporabi tudi kot nadev za torto.

Za 6 kozarčkov potrebujemo:
300 g mangovega pireja = 1 zelo zrel mango
1 beljak
70 g sladkorja
2 žlički želatine (2 tsp)
3 žlice vode
2 žlici limoninega soka
270 g sladke smetane


Želatino zmešamo z žlico vode in žlico limoninega soka in pustimo da nabrekne. Tudi brez želatine dobimo dokaj gosto kremo, tako da lahko po želji želatino v celoti izpustite. Mango olupimo in narežemo na koščke. Najlažji način lahko najdete tukaj. Beljak začnemo stepati in postopoma primešamo 50 g sladkorja, da dobimo čvrst svetleč sneg. Sladko smetano stepemo, vendar ne čisto do konca, da se nam pri vmešavanju v mango ne bi slučajno že sesirila. Mango zmešamo s sladkorjem, 2 žlicama vode in 1 žlico limoninega soka, pri čemer lahko seveda sladkor in limonin sok prilagajamo sladkobi manga. Moj je bil res lep zrel in zato tudi sladek in je bila ta količina sladkorja ravno pravšnja. Če nimate možnosti kupiti dobrega manga, raje kupite mango v kompotu, kot pa da bi se lotili priprave z manj zrelim mangom, saj okus niti približno ne bo pravi. Nezrel mango ima tudi nitkasto meso, ki se čuti tudi če ga boste precejali  čez sito in tako mousse ali krema ne bosta bila tako prijetno gladka in kremasta kot bi morala biti. Mango spasiramo s paličnim mešalnikom, nato pa na roko vmešamo najprej sneg in nato še sladko smetano. Naložimo v kozarčke in pustimo v hladilniku, da se zgosti oz. strdi.


Lahko pa najdete tudi kakšen inovativen način serviranja, kot na primer v čokoladnih skodelicah ali pa enostavno preprost in vseeno neizmerno privlačen, kot pri tem jogurtovem mangovem moussu.








Urejam slike, pišem objavo in mi čez ramo pogleda moj starejši - "mmmmmmm" slišim. "Ja kaj pa je?" vprašam. "Tole je bilo pa tako dobro!" oceni. "Bom naredila še kdaj!" hitro obljubim. Mislim da je to vse, kar rabite vedeti :)

Za pekač 20 x 25 cm oz. cca 30 koščkov:

180 g masla
180 g temne čokolade
3 jajca
250 g rjavega sladkorja
85 moke
40 g temnega kakava

100 g kondenziranega mleka
100 g bele čokolade
100 g masla
100 g kokosa


Maslo in čokolado narežemo na  koščke damo skupaj v skledo. Nad paro ali pa v mikrovalovni pečici segrejemo in premešamo, da se oboje povsem stopi in premeša. Če se čokolada še ni do konca stopila, še enkrat segrejemo in premešamo. Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo, vmes pa lahko začnemo pripravljati jajčno maso.


Jajca in sladkor zmešamo v skledi in stepamo toliko časa, da je masa povsem bleda in močno naraste. To lahko traja nekje 5 minut ali več in nikakor ne priganjajte tega koraka, saj je ravno to stepanje tisto, ki bo preprečilo, da bi bili browniji povsem zbiti. Recept namreč ne vsebuje drugega sredstva za dvigovanje testa in bo zrak, ki ga bomo vtepli v testo v tej fazi, poskrbel za to.


Dodamo čokoladno masleno mešanico in nežno malo premešamo, da ne izgubimo zraka iz testa. Ko je testo že malo marmorirano, dodamo presejano moko in temni kakav in naprej nežno mešamo, dokler ni masa povsem enotna.



Preložimo v pekač, obložen s peki papirjem in pečemo na 160° 30 minut. Ohladimo biskvit na sobno temperaturo, vmes pa pripravimo kokosov preliv. Če niste ljubitelj kokosovega ali pa bi brownije raje kombinirali s čim drugim, potem lahko na tej točki že zaključite in uživate v tej čokoladni poslastici.

Kondenzirano mleko, na koščke narezano belo čokolado in maslo zmešamo v manjši posodi in na srednjem ognju med stalnim mešanjem stopimo ter mešamo tako dolgo, da se popolnoma poveže med seboj. Dodamo kokos in ponovno premešamo. Prelijemo preko brownijev in z lopatko ali nožem zravnamo. Pustimo v hladilniku dobro uro, da se sladica ohladi in zgornja plast nekoliko strdi.


Narežemo na poljubno velike koščke.


Končno sem lahko uporabila tale luštkan servirni krožnik, ki sem ga zadnjič slučajno našla v supermarketu in je moral z mano domov.











Mislim, da čisto vsak pozna, kaj je to brownie. Nekateri so jih malo poslovenili in poimenovali rjavčki, ampak tovrstni prevodi so včasih bolj, včasih manj posrečeni, tako da brownie je zame še vedno brownie. Kaj pa če bi vam nekdo ponudil blondie? Ali če malo eksperimentiramo z besedami - a bi enega blondinčka? Mogoče bi bili malo skeptični, ampak če vprašate moje otroke, bi vam najbrž takoj navdušeno prikimavali, potem pa prosili če lahko še oni enega :) In verjemite mi, ni jim zameriti, ker so božanski!

Za pekač velikosti 20 x 20 cm (16 - 25 koščkov, odvisno od velikosti):

110 g masla
200 g rjavega sladkorja
2 jajci
1 strok vanilije
ščep soli
150 g moke
75 g čokoladnih kapljic (alternativno po želji: brusnice, rozine, oreščki)

V kozico stresemo sladkor in maslo, narezano na koščke ter počasi segrevamo, da se maslo popolnoma raztopi ter da se začne topiti tudi sladkor.


Mešanico prestavimo v mešalnik, dodamo jajca, vanilijo in sol ter stepamo, da dobimo svetlo rumeno naraslo mešanico. Dodamo moko in mešamo toliko časa, da se popolnoma vmeša v maso.


Na koncu dodamo še izbrane dodatke, v mojem primeru sem dodala čokoladne kapljice. Te so namreč bolj odporne na peko kot če bi dodala narezane koščke običajne čokolade, lahko pa seveda uporabimo tudi navadno čokolado, ki pa se bo nekoliko bolj raztopila.


Pekač obložimo s peki papirjem in maso prelijemo nanj. Pečemo 20-25 minut na 175° C, da lepo porjavi, zobotrebec pa bo prišel čist ven (če je malo čokoladen, je vseeno; samo da ni gor še tekočega, pacastega testa). 



Ko je pečeno, blondinčke s peki papirjem dvignemo iz pekača in na deski razrežemo na poljubno velike koščke. Koščki 5 x 5 cm (dobimo torej 16 koščkov) so ravno luškani zalogajčki.




Za takšne sladice sem izumila kar nov izraz: 1, 2, 3 sladice :) 1, 2, 3 jih pripraviš in 1, 2, 3 izginejo iz mize. Doma so že naročili, da jih moram spet narediti; bom naslednjič poizkusila z brusnicami, ki so tokrat na mojo veliko žalost manjkale v kuhinjski omari.



Navdih: http://www.inspiredtaste.net/23801/no-fail-blondies-recipe/



Za svoje praznovanje sem si zamislila preprosto, ampak zabavno torto in zanjo sem potrebovala nekaj kar bi služilo kot Rudolfov rdeči svetleči nos. Seveda cake pops, zakaj pa ne? Hmmm mogoče s svetlečim mirror prelivom? Brskam in ne najdem. To se redko zgodi. Je možno, da še nihče ni poskusil tega narediti?! Pa sem poskusila ... Že pred časom sem delala polnjene cakepops in načrtovala takšne, polnjene z malinami. No, pa sem združila dva eksperimenta v eno sladico.

Za popse lahko uporabimo sveže ali zamrznjene maline. Malo temne čokolade stopimo in jo s pomočjo vrečke nabrizgamo v sredino malin. Če uporabljamo zmrznjene maline se nam bodo začele hitro od znotraj odtajati, zato jih hitro vrnemo v zamrzovalnik in pustimo, da se čokolada strdi.


Vmes pripravimo poljubno maso za cakepops. V mojem primeru je bil hudičevo dober čokoladni biskvit z žlico mascarpone in malo topljene temne čokolade. V roko vzamemo za kroglico mase in jo sploščimo v mini palačinko ter z roko nato ovijemo maso okoli maline.



Pustimo, da se vse skupaj ohladi in malo strdi v hladilniku. Vmes stopimo in malenkost razredčimo čokolado za oblivanje cake pops. Jaz pri tem najrajši uporabljam kokosovo maščobo, zaradi končne barve cake pops, pa sem tokrat izbrala belo čokolado z malim dodatkom mlečne. Niti bela niti temna čokolada namreč nista najboljša podlaga, če želimo na koncu imeti res rdeče cake pops. Prva je večinoma presvetla za podlago, druga pa pretemna in zato moti končno barvo. Če bi želeli samo čokoladni preliv, potem predlagam kar takega iz temne čokolade.

Ta korak je pri teh cake pops malo bolj tricky. Če delamo s svežimi malinami bo zadeva malenkost lažja kot z zmrznjenimi. Zmrznjene maline se bodo namreč v sredini odtajale (razen če uspemo biti res hitri) in se bodo zato izgubile malo volumna ter zato popsi na paličici ne bodo več tako stabilni kot na začetku. Ponavadi se cake pops kar potunka v čokolado navzdol, vendar tu vseeno tvegamo, da nam kroglice padejo iz paličic, zato je lažje če jih samo postrani pomočimo v čokolado, malo zavrtimo in potem pustimo, da čokolada odteče v takšnem položaju kot je slikan spodaj.


Spet vrnemo v hladilnik, da se prva plast čokolade strdi. Pri tem koraku lahko brez problema zaključimo, ampak jaz sem potrebovala zelo specifičen izgled in sem nadaljevala z rdečim prelivom. Med hlajenjem torej pripravimo še mirror glaze po tem receptu, vendar pa je količina lahko dosti manjša in prilagojena glede na število popsov.


In takole dobimo z malinami polnjene cake pops. Priznam, kar veliko dela, ampak glede na odziv otrok, ki so bili bolj veseli tega kot torte, definitivno še kdaj ponovim.





Temperature padajo in moj izbor receptov postaja vedno bolj prazničen, božičen, okusi pa bolj polni, in domačni. Kot en tak topel objem ali pa odejica za naš želodček in dušo. Se pravi takšni, ki pašejo k kavici ali pa popoldanskemu čajčku ali pa mogoče kuhančku.

Zadnjič je moj poglej ujela objava na Pinterestu, poimenovana Better than Starbucks Cranberry Bliss Bread. Sladica, ki se imenuje "kruh blaženosti", najbrž že ne more biti slaba? Pa še zanimivo se mi je zdelo, ker je bil omenjen Starbucks, ki je na potovanjih ponavadi nujna postojanka, ampak prav te sladice se nikakor nisem mogla spomniti. V glavnem, moja fantiča sta nora na sušene brusnice in jih lahko zobata namesto bombončkov, tako da sem nujno morala zadevo preizkusiti, zato je spet sledil enak postopek kot ponavadi pri teh ameriških receptih: najprej nujno malo manj sladkorja, pa še kakšna druga prilagoditev in že je tu recept malo bolj po mojem okusu. Pa glede na to kako hitro ga je zmanjkalo, tudi po okusu mojih mulčkov.

Za pekač 30 x 10 cm potrebujemo:

200 g moke
2 g sode bikarbone (1/4 tsp)
1 g pecilnega praška (1/4 tsp)
4 g soli (1/2 tsp)
2 žlici olja
110 g masla
170 g rjavega sladkorja
2 jajci
1 strok vanilije
1 lonček jogurta
100 g suhih brusnic
150 g bele čokolade

Suhe sestavine, razen sladkorja, zmešamo skupaj v eni posodi. V drugi posodi z mešalnikom stepemo sladkor, olje in zmehčano maslo. Ko je dobro premešano, dodamo vanilijo in jajci in stepamo tako dolgo, da masa naraste in pobledi. Nato dodamo suhe sestavine ter temeljito premešamo, na koncu pa domdamo še jogurt ter ponovno dobro stepemo.

Takole izgleda masa: desno z dodanimi jajci, na sredini po dodatku moke in desno končna verzija z jogurtom
100 g čokolade sesekljamo na manjše koščke in jo skupaj z 80 g brusnic na roko vmešamo v maso.


Preložimo v pomokan in namaščen pekač ali pa obložen s peki papirjem in pečemo 55 - 60 minut na 180° C. Če se proti koncu peke zdi, da se hoče vrh malo preveč zapeči, ga do konca peke pokrijemo s peki papirjem ali alu folijo. Ko je kolač pečen, ga pustimo, da se ohladi.


Preostanek čokolade sesekljamo in stopimo z malo kokosove maščobe ali olja. S stopljeno čokolado in brusnicami okrasimo kolač po vrhu. Mmmmmm






Če izbiram svojo najljubšo sladico, bi bila nedvomno kakšna mousse torta. Lahka, puhasta, osvežujoča. Sploh če je zunaj poletno in vroče. Ampak jeseni je čas za kakšne recepte z bolj močnimi okusi, ki jih ješ ob skodelici toplega čaja in ki ne pašejo v noben drug letni čas. Tako kot bi kuhano vino pil sredi poletja. Ne gre ne?! Tale recept sem zato zgodaj spomladi našla, ga priredila (Američani imajo čisto preveč sladkoben okus), nato pa spravila in čakala na pravi čas. Zdaj ko je zunaj vse v rjavkasto rdečih tonih in ko se na vikend megla včasih dvigne šele opoldne, je prišel njegov čas. Super za ob dopoldanski kavici ali po kosilu.

Za pekač 30 cm x 10 cm, kar je enako torti premera 20 cm potrebujemo:

180g moke
2 g (1/4 tsp) sode bikarbone
4 g (1 tsp) pecilnega praška
2 g (1/4 tsp) soli
2 g (1 tsp) cimeta
noževa konica (1/8 tsp) muškatnega oreščka
220 ml olja
220 g rjavega sladkorja
2 stroka vanilije
3 jajca
240 g korenja (v mojem primeru sta bila to 2 korenčka)
100 g celih orehov
350 g sladke smetane
350 g Philadelphie
50 g sladkorja v prahu

V eno skledo presejemo skupaj moko, sodo, pecilni prašek, sol, cimet in muškatni orešček. 


V drugi posodi stepemo sladkor, olje, vanilijo in jajca v svetlo, bolj puhasto zmes. V vmesnem času naribamo korenje in grobo sesekljamo orehe. Lahko uporabimo tudi mlete orehe, ampak je v tem primeru verjetno malo prilagoditi količino, pa po pravici malo večji koščki prav pašejo v tole pecivo.




Oboje, skupaj z moko ter ostalimi sestavinami, dodamo v skledo in nežno vmešamo. Pekač namažemo z maslom in posujemo z moko ali pa vsaj delno obložimo s peki papirjem, ker je tako lažje vzeti pecivo iz pekača. 



Nadevamo s korenčkovo zmesjo in pečemo na 190°C 40 minut, nato pa z zobotrebcem preverimo ali je pečeno. Pustimo na pultu 10 minut, nato vzamemo iz pekača in pustimo, da se popolnoma ohladi.



Vmes lahko pripravimo še kremo. V skledi zmešamo sladko smetano, Philadelphio in sladkor v prahu ter stepamo dokler ne nastane gosta krema. Biskvit prerežemo 1x in spodnjo polovico namažemo s slabo polovico kreme.



Na kremo previdno položimo zgornjo polovico biskvita in premažemo s preostankom kreme.