Minionska druščina se je ponovno zbrala, tokrat v bolj punčkasti izvedbi.
 |
| Bolj punčkasto od roza srčkov ne gre |
 |
| Kevin in Bob |
 |
| Banaaaaanaaaaa :) |
Minionska druščina se je ponovno zbrala, tokrat v bolj punčkasti izvedbi.
Če te zasvoji pečica, potem se peče za vsako posebno priložnost. Rojstni dan, obletnica, praznik, menjava službe, vselitvena žurka ali dejansko karkoli posebnega. Ali pa včasih niti ne toliko posebnega, samo da je recimo vikend. Ja vsaj vikend pa mora biti, ker drugače lahko dnevno jem samo še cuker.
Ta sladica me je pritegnila takoj, ko sem videla fotografijo in v tem primeru ne gre samo za videz, ampak je tudi izredno dobra. Tisto, ko jo enkrat vzameš iz hladilnika, niti pod razno ne bo ostal kakšen kos za nazaj v hladilnik. Ali pa če jo neseš v službo in moraš popoldne moža razočarat, da ni več nobenega kosa za degustirat. Več sreče prihodnjič. Ker pri tej tortici sigurno bo tudi prihodnjič. V opozorilo pa le, da tortica zahteva malo več dela oziroma vsaj časa kot običajna torta.
Ta sladica me je pritegnila takoj, ko sem videla fotografijo in v tem primeru ne gre samo za videz, ampak je tudi izredno dobra. Tisto, ko jo enkrat vzameš iz hladilnika, niti pod razno ne bo ostal kakšen kos za nazaj v hladilnik. Ali pa če jo neseš v službo in moraš popoldne moža razočarat, da ni več nobenega kosa za degustirat. Več sreče prihodnjič. Ker pri tej tortici sigurno bo tudi prihodnjič. V opozorilo pa le, da tortica zahteva malo več dela oziroma vsaj časa kot običajna torta.
Za tortico premera 16 cm potrebujemo (za premer 26 cm pa podvojimo sestavine):
Brownie podlaga:
50 g moke
40 g grenkega kakava
2 g soli
2 g pecilnega praška
60 g masla
100 g rjavega sladkorja
1 jajce
1 žlička vanilijevega ekstrakta ali 1 strok vanilije
Čokoladni mousse:
130 g temne čokolade
210 ml sladke smetane
ščep soli
3 g želatine (1 ameriška žlička, če je lažje)
15 ml vode (1 žlica)
Malinov mousse:
130 g bele čokolade
180 ml sladke smetane
ščep soli
3 g želatine (1 ameriška žlička)
15 ml vode (1 žlica)
rdeča jedilna barva
100 g malin (svežih ali zmrznjenih)
Vanilijev mousse:
130 g bele čokolade
180 ml sladke smetane
2 žlici medu (30 g)
1 strok vanilije
1 strok vanilije
ščep soli
3 g želatine (1 ameriška žlička)
15 ml vode (1 žlica)
Dekoriranje:
60 g temne čokolade
60 ml sladke smetane
60 g svežih malin
Brownie podlaga
Moko, kakav, sol in pecilni prašek zmešamo skupaj.
Maslo razrežemo na koščke in na štedilniku stopimo in dodamo sladkor, vendar nikoli ne sme zavreti. Mešamo, da se sladkor vsaj malo raztopi, če ne v celoti. Posodo odstranimo z ognja in počakamo, da se ohladi ter vmešamo jajca in vanilijo.
Nazadnje dodamo še suhe sestavine. Nastala masa bo zelo gosta.
Maslo razrežemo na koščke in na štedilniku stopimo in dodamo sladkor, vendar nikoli ne sme zavreti. Mešamo, da se sladkor vsaj malo raztopi, če ne v celoti. Posodo odstranimo z ognja in počakamo, da se ohladi ter vmešamo jajca in vanilijo.
Nazadnje dodamo še suhe sestavine. Nastala masa bo zelo gosta.
Maso preložimo v namaščen in pomokan pekač. Pečico segrejemo na 180° C in pečemo cca 25 minut ali dokler zobotrebec pride iz testa suh ali le s par drobtinicami.
Ko se bo biskvit ohladil bo dosti gostejši in trši kot običajen tortni biskvit in bo bolj kot brownie, torej že skoraj kot mehek piškot. Če bi slučajno želeli mehkejšo podlago, potem bo potrebno za podlago uporabiti drug recept.
Čokoladni mousse
Čokolado nasekljamo in skupaj z 90 ml sladke smetane in soljo segrejemo v mikrovalovni pečici. Segrevamo do vretja, odvisno od pečice lahko zadošča že 30 sekund. Pustimo par minut, da se čokolada raztopi in dobro zmešamo. Če se čokolada ni popolnoma raztopila, segrejemo še enkrat in ponovimo. Stopljeno mešanico pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo.
V vmesnem času želatino namočimo v vodi in pustimo, da nabrekne ter stepemo preostalih 120 ml sladke smetane. Ko je čokolada ohlajena, želatino stopimo v mikrovalovni pečici in dodamo čokoladi, nato pa počasi vmešamo še stepeno smetano.
Ohlajeno biskvitno podlago damo na krožnik ter okrog namestimo obod, obložen s peki papirjem.
Mousse zlijemo na biskvit in pustimo v hladilniku vsaj 20 minut, da se toliko strdi, da bomo lahko čezenj lahko zlili naslednjo plast.
Malinov mousse
Za naslednjo plast 40 g malin s paličnim mešalnikom ali z vilicami spremenimo v pire in pretlačimo čez cedilo. Pire skupaj z nasekljano belo čokolado, 60 ml sladke smetane in soljo segrejemo v mikrovalovni pečici enako kot s čokoladnim mousse-om.
Po želji za lepši vizualni vtis dodamo malo rdeče jedilne barve, da se mešanica obarva nekoliko bolj roza. Pri tem je potrebno vedeti, da so jedilne barve v gelu močno koncentrirane in zato ne potrebujemo več kot le za konico zobotrebca. V mislih pa moramo imeti, da bo mešanica kasneje še malenkost spremenila barvo, ko se ohladi. Nato ponovimo postopek z želatino in stepeno sladko smetano kot pri predhodni plasti in zlijemo preko ohlajene prve plasti. Na mousse razporedimo cele maline. Odvisno od tega koliko malin dodamo v mousse, toliko sadna bo ta plast, ker sam mousse je dejansko bolj (belo) čokoladen kot malinov.
Ponovno pustimo v hladilniku vsaj 20 minut, da se toliko strdi, da bomo lahko čezenj lahko zlili naslednjo plast.
Po želji za lepši vizualni vtis dodamo malo rdeče jedilne barve, da se mešanica obarva nekoliko bolj roza. Pri tem je potrebno vedeti, da so jedilne barve v gelu močno koncentrirane in zato ne potrebujemo več kot le za konico zobotrebca. V mislih pa moramo imeti, da bo mešanica kasneje še malenkost spremenila barvo, ko se ohladi. Nato ponovimo postopek z želatino in stepeno sladko smetano kot pri predhodni plasti in zlijemo preko ohlajene prve plasti. Na mousse razporedimo cele maline. Odvisno od tega koliko malin dodamo v mousse, toliko sadna bo ta plast, ker sam mousse je dejansko bolj (belo) čokoladen kot malinov.
Ponovno pustimo v hladilniku vsaj 20 minut, da se toliko strdi, da bomo lahko čezenj lahko zlili naslednjo plast.
Vanilijev mousse
Zadnjo plast pripravimo tako, da belo čokolado nasekljamo in skupaj s 60 ml sladke smetane, medom, vanilijo in soljo segrejemo v mikrovalovni pečici, dokler čokolada ni raztopljena.
Enako ponovimo postopek z želatino in stepeno sladko smetano kot pri prejšnji plasteh in zlijemo v obod. Pri tej plasti opozarjam samo, da se ne ustrašite barve mešanice, še tekoča, ker bo konkretno bolj rjavkasta kot na fotografijah. Ko se bo čokolada ohladila, bo barva dosti bolj svetla. Pustimo čez noč v hladilniku.
Enako ponovimo postopek z želatino in stepeno sladko smetano kot pri prejšnji plasteh in zlijemo v obod. Pri tej plasti opozarjam samo, da se ne ustrašite barve mešanice, še tekoča, ker bo konkretno bolj rjavkasta kot na fotografijah. Ko se bo čokolada ohladila, bo barva dosti bolj svetla. Pustimo čez noč v hladilniku.
Nasekljano čokolado zmešamo s sladko smetano in stopimo v mikrovalovni pečici. Odstranimo obod in peki papir in ko čokolada ni več vroča, jo prelijemo preko torte. Na koncu okrasimo s svežimi malinami.
Še malo izboljšana verzija pa tukaj!
Še malo izboljšana verzija pa tukaj!
Zanimivo je gledati svojega otroka, kako z zanimanjem gleda enake risanke kot si jih gledal sam kot otrok. Ok, malo se ob tem počutiš staro, ampak recimo da je vseeno stvar v prvi vrsti zanimiva. Nekatere risanke pogleda še v originalu, večinoma kar preko youtuba, ker jih na žalost na televiziji ni več videti. Trenutno imamo ravno Lolek in Bolek fazo.
Tile konkretni junaki so na malih ekranih sicer sedaj že močno spremenjeni in mi je dosti bolj všeč še "naša" verzija. Mogoče se pozna, da sem imela brata in bratrance, ampak se spomnim, da so bile te želve pri nas kar na sporedu, pa spomnim se tudi da sem bila vedno Donatello :) No očitno so želve še vedno popularne.
Pa sem spet imela možnost uporabiti svojo objavo o tem kako narediti Medvedka Pu. Tokrat pa ni bil sam, ampak sem se poigrala še s prijateljema Pujskom in Tigrom v malo drugačni obliki. Na tičino maso sta naslikana z jedilnimi barvami, tako da sem se spet počutila kot v osnovni šoli, ko smo k pouku prišli s čopičom, paleto in vodenkami. Edina razlika je, da je na tičino maso priporočljivo slikati z alkoholom namesto z vodo. Alkohol namreč po nanosu zelo hitro in v celoti izhlapi (ja, ja, seveda da je "kid friendly", kakšna torta bi pa drugače tole bila) in za sabo pusti samo posušeno jedilno barvo. Če bi slikali z vodo, bi trajalo zelo dolgo, da bi se nanos barve posušil, ker voda hlapi počasneje kot alkohol.
Predpogoj za slikanje je, da je podlaga suha, ker se bodo drugače barve razmazale. Mogoče je to komu samoumevno, vendar če v tičino maso oblečemo ohlajeno torto, se bo na masi nabral kondenz, ko se bo torta prilagajala na sobno temperaturo. Rešitvi sta tako dve: ali v maso oblečemo torto šele ko je sobne temperature (kar je lahko včasih težje, ker bo tudi podlaga mehkejša) ali pa počakamo, da vlaga izhlapi iz površine tičino mase. To lahko po izkušnjah kar traja kako uro ali dve, odvisno od temperature torte, bo pa celotni proces pospešen, če v torto usmerimo ventilator.
Še par drugih dodatkov in detalov in voila ...
Za torte pogosto uporabljam preprosto kremo iz sladke smetane in mascarpone-ja, ki se enostavna zmešata v enakem razmerju in s sladkorjem v prahu po okusu. Mešanica omogoča en kup variacij, tako da se dodajajo različni dodatki, recimo čokolada ali sadje. V tem primeru je sicer potrebno vedno ugotoviti kako to vpliva na kremo, recimo čokolada jo bo še bolj utrdila, čeprav je krema že sama po sebi gosta, medtem ko jo bodo bolj "mokre" zadeve seveda razredčile.
Vedela sem, da je krema v originalni izvedbi ok za brizganje, ampak ker sem želela jagodni okus, je bilo potrebno dodati jagodni pire. Krema se je vseeno odlično obnesla; sicer se pozna, da ni toliko čvrsta, ampak rozete se je vseeno dalo lepo naresti.
Za brizganje rozet potrebujemo zvezdast nastavek (star tip). Večina navodil na internetu sicer uporablja odprt nastavek (open star tip), ki ga imam tudi jaz, vendar sem dokaj hitro ugotovila, da ne bo uporaben, ker je preozek in ne bi mogla narediti dovolj velikih rozet. Zato sem uporabila kar zaprt nastavek (closed star tip), ki se prav tako super obnese.
Pri naši hiši imamo sicer ponavadi več problemov s preveč zrelimi bananami kot premalo zrelimi, ampak tudi ta problem se kdaj pojavi. Še malenkost zelene so za moj okus super za jest, ampak za kuho ali peko pa so boljše že malo rjavkasto pikaste. Takšne kot se jih moji otroci niti dotakniti ne želijo več.
Banano položimo na pekač, za vsak slučaj kar na peki papir, ker lahko med peko izpusti sladek sok, ki se na pekaču zažge.
Pečemo 15 minut na 160° C, da lupina čisto počrni, banana pa na otip postane mehkejša.
Lupino podolgem razrežemo ali pa odrežemo konec banane in jo iztisnemo kot iz tube. V vsakem primeru raje počakamo, da se banana ohladi, da ne tvegamo ravno opeklin zaradi bananinega soka.
