Domača vanilijeva krema in listnato testo sta se že kdaj prej izkazala za zmagovalno kombinacijo, ampak kot sladica "za v roko" pa v obliki blazinic nista ravno primerna. Ker sem pripravljala sladice za piknik, so morale biti takšne, da jih brez večje svinjarije lahko primeš v roko in dovolj preproste, da nisem bila že tri dni prej zaprta v kuhinjo. Tole dobi obe kljukici.

Za 24 vanilijevih poslastic:
1 paket zamrznjenega listnatega testa (500 g)
600 ml mleka
1 strok vanilije
4 jajca
2 rumenjaka
180 g belega sladkorja
100 g koruznega škroba
150 g masla
jagode ali drugo sadje po izbiri

Strok vanilije prepolovimo in postrgamo ven semena, nato pa semena in strok damo v mleko in ga segrejemo do vretja.


V vmesnem času zmešamo jajca, rumenjake, sladkor in koruzni škrob.


Ko mleko zavre, ga malo po malo dolivamo jajčni mešanici in vmes mešamo. Ko smo prilili vsaj pol mleka k jajcem, lahko celotno mešanico prelijemo nazaj v posodo k mleku in na srednjem ognju kuhamo nekje 5 minut, dokler se močno ne zgosti, toliko da če bi jo dali v vrečko in nabrizgali, bi obdržala obliko. Med kuhanjem nujno neprestano mešamo, ker bo drugače vse skupaj čisto grudasto, ne pa skrbeti, če vseeno nastane par grudic.


Odstavimo in primešamo maslo, ki smo ga narezali na kocke, dokler se popolnoma ne stopi in poveže s kremo. Morebitne grudice bi morale na tej točki izginiti.


Damo v plitvejšo posodo in ohladimo na sobno temperaturo, nato pa v hladilniku še par ur. Ugotovila pa sem, da je še najlažje že takoj vse skupaj nadevati v dresirno vrečko, jo zapreti in malo sploščiti (ker se bo vse skupaj hitreje hladilo). Ko je krema ohlajena lahko tako samo odrežemo konec in jo nabrizgamo.

Listnato testo razvaljamo in narežemo na kvadratke ter jih položimo v pekač za muffine.



Malo jih prepikamo, posujemo z belim sladkorjem in pečemo na 175° C, dokler niso naše posodice zlato rjave.





Testo bo seveda možno naraslo, tudi navznoter, tako da ga potem z vilicami malo umaknemo na stran, da bomo imeli prostor za kremo. Vanilijevo kremo nabrizgamo v sredino naših listnatih cupcake-ov in dodamo narezane jagode.





julij 20, 2016

Mami me je ponovno razvajala z mangi. Ne tistimi, ki so zelenkasti in trdi, ampak res fantastično rdečkastimi mehkimi mmmmmm. Za te bo potrebno prav lepo pogledati kakšnega manjšega sadjarja, čeprav zanje čase v Sparu, pa najbrž še v kakšnem supermarketu, opažam takšne, ki se oglašujejo za lepo zrele in na pogled res izgledajo pravi, samo še okus moram ob priliki testirati. Ker realno te bo tisti manjši sadjar v zameno za lep pogled tudi lepo obral. Alternativa pa je vedno tudi mango v kompotu, ki je kar ok nadomestek in ga lahko ne glede na letni čas najdemo na trgovinskih policah.

Tale mousse ni ravno tipičen, ampak je zaradi dodanega jogurta ravno prav sladek in ravno prav osvežilen. Ravno prav za vroče poletno popoldne, še toliko boljše kje na počitnicah, ker je zadeva tako preprosta, da je narejena en dva tri.

Za 6 oseb potrebujemo:
2 manga
1 jogurt
1 sladko smetano
sladkor v prahu po okusu
4 lističe želatine

Mango olupimo in enega ter pol narežemo na koščke, polovico pa pustimo za kasneje. O tem kako najlažje olupiti mango tule, res pa je da to deluje le, če hočemo ven dobiti koščke. Eno polovico moramo ohraniti celo tako da na tej polovici raje uporabimo lupilnik. Če je mango res zrel, pa lahko uporabimo kar žlico, da meso izdolbemo iz lupine.

Sladko smetano stepemo s sladkorjem v prahu (zame je bila ena žlica dovolj) in ji primešamo jogurt. Lističe želatine namočimo v mrzli vodi. Mango spasiramo in pire v posodici segrejemo. Želatino ožamemo in dodamo k mangovemu pireju, da se raztopi. Pire nato ohladimo na sobno temperaturo, primešamo smetani in pustimo v hladilniku par ur, da se ohladi.


Če bi radi postregli sladico kot kremo, potem lahko želatino popolnoma izpustite. 4 lističi želatine ali pa enakovredna količina želatine v prahu (cca 6 g) je dovolj, da krema postane bolj mousse in obdrži svojo obliko, če pa bi želeli bolj strjenko, ki bi jo lahko obrnili na krožnik iz modelčkov, pa bo potrebno količino želatine še malo povečati. Tale uporabljena količina želatine je bolj kot ne naključje, saj jo je le toliko ostalo v kuhinjskem predalu, ampak včasih se pač posreči in tole je res super količina za ravno prav "moussasto" gostoto.

Mousse z žlico zajamemo in postrežemo na krožniku z rezinami preostalega manga.





julij 14, 2016

Prihaja Nodi! Nodi! Vpijemo hura! ... tole se pri nas že nekaj časa ni slišalo, čeprav je bil Nodi svoje čase na sporedu toliko, da mi je šla pesmica že na živce. Ker pa je bil spet čas za Sladke nasmehe, so bile tudi želje drugačne od tistih, ki jih imata moja fanta. Čeprav priznam, da se je starejši takoj spomnil Nodija in rekel, da je tortica lepa.





julij 10, 2016

Kako sem našla ta recept me ne spraševati, čisto naključje. In čisto slučajno sem zadela čisto terno. Tole smo si zadnjič privoščili za kosilo, eno tistih po službi, ko je treba jest takoj, ampak res takoooooj. Torej je prvi pogoj, da je hitro in ne preveč komplicirano. Dobro ok, je sicer ocvrto, ampak recimo da si občasno lahko privoščimo takole pregreho in to definitivno je pregreha, ena tistih ko si sit, pa bi še kar jedel, ker je tako dobro.

Za pivsko testo potrebujemo:
1 jajce
100 g moke
1 tsp pecilni
150 ml piva

Poleg tega še:
malo dodatne moke
kokos
pol kile rakcev/kozic (po možnosti z repki)
olje za cvrtje (jaz sem uporabila arašidovo)

V skledi zmešamo sestavine za pivsko testo, da dobimo testo nekako podobne gostote kot za palačinke, mogoče malo gostejše. Sestavine zadoščajo za pol kile rakcev, pa še bo verjetno ostalo.

Rakce pomokamo, nato pomočimo v testo in nazadnje povaljamo v kokos. Lahko bi jih tudi pomočili v testo brez da jih prej damo še v moko, ampak se testo lepše prime rakcev. Ravno zaradi tunkanja v testo pa je fino najti take rakce, ki imajo konec repka še vedno pritrjen.



Ocvremo v olju, dokler niso temno zlato rjavi.


Mi smo jih jedli za kosilo, tako da je morala biti še priloga, tokrat curry riž. Med kosilom je padla debata, kako bi bil tole dober party snack, recimo s kakšnimi omakicami. Na misel mi pride curryjeva, pa čilijeva ali pa s kislo smetano. Vsekakor ideje za naslednjič.


julij 08, 2016

Viki bo rabil še malo časa, da bo bolj sam sebi podoben, ampak Brezzobija sem pa tokrat vsaj v zrak spravila.

Za tako "pastelno" nebo (ki na fotki mogoče niti ne pride toliko do izraza) sem najprej marmorirala fondant. Mogoče se sliši sofisticirano, ampak gre samo za to da se velik kos belega fondanta meša s temno modro, in sicer tako da se raztegne v daljšo kačo in prepogne, pa spet raztegne in prepogne, dokler se barvi dovolj ne premešata. Še najlažje je pogooglati postopek ali pogledati na youtube-u ("how to marble fondant"). Ko je torta že bila pokrita, sem z mehkim čopičem za puder (seveda ne prav z istim kot za puder :P) nežno nanesla belo jedilno barvo v prahu za koprenaste oblake.






julij 03, 2016

"Ej ampak tole je pa ena od tvojih 5 najboljših sladic." To je tok lepo slišati po takem podvigu, ko greš in si zapičiš v glavo eno idejo, ki jo uresničiš čisto po občutku in se izkaže, da je rezultat ne samo užiten, ampak tudi super okusen. V pozdrav poletju mi je uspelo ustvariti sočno tropsko tortico, ki osveži s kombinacijo kokosa in ananasa.  Da obeležim ta uspeh, sem jo namesto kakšnega preprostega opisnega poimenovanja a la tropska kokosovo ananasova torta krstila za Tropicano. Viva Tropicana! Viva poletje!

 Še ekstra plus tortice? Ustvarjena je popolnoma brez mlečnih izdelkov, zato je popolnoma primerna tudi za sladkosnedneže, ki jim mlečni izdelki nagajajo.

Za torto premera 16 cm potrebujemo:
2 jajci
100 g rjavega sladkorja
vanilin sladkor
40 ml olja
20 ml vode
20 ml ruma + še ena žlička
6 g pecilnega praška
50 g moke
50 g kokosa + še par žlic
konzerva vloženega ananasa v kolutih
20 g Gustina
600 g kokosove smetane

Beljake in rumenjake ločimo in iz beljakov stepemo sneg. Rumenjaka penasto zmešamo s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem.


K rumenjakom vmešamo olje ter dobro premešamo, nato dodamo še vodo in rum. Nazadnje vmešamo še pecilni prašek, moko in kokos. Nežno vmešamo sneg.


Pečemo na 175° C, dokler ni vrh zlato-rjav in zobotrebec ne pride čist iz biskvita. Če je vrh že lepo rjavkast in sredica še ni čisto pečena, lahko biskvit pokrijemo z alufolijo do konca pečenja.

Kompot odcedimo, ananas pa narežemo na kose (niti ni nujno vseh, meni sta recimo dva ostala). Kokosovo smetano stepemo po navodilih.




Iz običajne konzerve se bo odcedilo nekje 350 ml soka, mogoče je pa vseeno fino prej preveriti koliko soka je v konzervi, ker je ponavadi to napisano ob strani embalaže. 20-30 ml soka damo na stran za kasneje, prav tako pa odmerimo stran par žlic soka, ki ga zmešamo z gustinom. Sok segrejemo in dodamo gustin. Kuhamo par minut, da mešanico ne bo več tako mlečnate barve in spet postane nekoliko bolj prozorna ter seveda gosta. Pustimo, da se ohladi.


Ko sta biskvit in ananasova krema ohlajena, je vse pripravljeno za sestavo. Biskvit prerežemo na 3 oblate. Prvega položimo na servirni krožnik in okoli namestimo obod (fino je dodati še acetatno folijo, ampak gre čisto ok tudi brez). Biskvit s čopičem rahlo namočimo s prihranjenim ananasovim sokom, potem pa po njem razporedimo nekje 4-5 žlic ananasove kreme in dodamo koščke ananasa.


Ananas prekrijemo s kokosovo smetano in rahlo potresemo s kokosom.


Enako ponovimo z drugo plastjo. Tretjo plast enako namočimo s sokom, preostanek kokosove smetane in ananasove kreme pa zmešamo skupaj. S to kremo potem premažemo vrh torte. Odstranimo obod in namažemo še stranice ter na koncu potresemo s kokosom.






julij 02, 2016
Copyright © 2016 Sladko popotovanje | By Designscrazed