Gre za enega tistih receptov, ko ne rabiš vložiti ogromno truda za maksimalen učinek, sploh ker sem listnato testo že kupila pripravljeno. Še zbiram pogum, da se bom lotila tudi priprave domačega listnatega testa, ampak tokrat sem preveč dopustniško razpoložena za tak podvig. Vrtnice so v prvo ratale tako lepo, da jih je bilo kar škoda pojest, ampak ne se bati, smo jih vseeno in to zelo hitro. Kot da bi jedel male umetelne jabolčne zavitke.

Za 12 vrtnic:
2 zavitka listnatega testa (2 x 275g)

3 rdeča jabolka

2 žlici limoninega soka

pol litra vode

3 žlice marmelade

cimet
moka za valjanje testa

Vseeno je katero sorto jabolk uporabimo, le da gre za kakšno izmed sort, ki je bolj primerna za pečenje. Za polni vizualni efekt pa vzemite katero izmed sort z rdečo lupino. Marmelada je lahko kakršnakoli, jaz sem uporabila breskovo, priporočam pa kakšen slajši okus, ker je listnato testo nesladkano in je to edino sladilo v slaščici.

Jabolka narežemo na četrtinke in odstranimo peške, nato pa jih narežemo na tanke rezine in jih sproti polagamo v skledo, v kateri smo zmešali vodo in limonin sok, da jabolka ne porjavijo. Ko so vsa jabolka narezana, jih par minut pokuhamo na štedilniku ali v mikrovalovki, ravno toliko, da se jih lažje upogne in ne bomo imeli problemov pri zvijanju vrtnic.

Pomokamo delovno površino in listnato testo razvaljamo ter ga razrežemo, tako da iz vsakega paketa testa dobimo 6 enakih trakov.

Marmelado nekoliko pogrejemo, da jo je lažje mazati, če pa je zelo gosta, jo lahko tudi razredčimo s kakšno žlico vode. S čopičem namažemo marmelado na celotno ploskev vsakega traku.

Jabolčne rezino eno po eno polagamo na rob traku, tako da približno polovica ali tretjina gleda čez rob traku. Vsaka naslednja rezina naj delno prekriva prejšnjo. Tako bomo lahko dobili pravi efekt vrtnice. Jabolka posujemo s cimetom, lahko pa cimet prihanimo do konca in ga posujemo šele ko so vrtnice že zvite ali pa ga v celoti izpustimo, če nam ni po okusu.

Spodnji del traku po polovici prepognemo navzgor, tako da pokrijemo polovico oz. tretjino jabolk in pritisnemo skupaj. Nato tako prepognjen trak zvijemo kot roladico in konec roladice malo namažemo z marmelado, da se bolje sprime skupaj in da se vrtnica ne odvije.

Vrtnice je najbolje peči v modelu za muffine/cupcakes-e, da obdržijo svojo obliko. Model namastimo, vanj položimo vrtnice in pečemo 50 minut na 180° C. Če izgleda, da se hočejo vrhovi jabolk zažgati pred koncem pečenja, vse skupaj prej pokrijemo z alufolijo, da jih zaščitimo.

Pečene vrtnice lahko na koncu po želji in okusu posujemo še s sladkorjem v prahu.

apple jabolčne vrtnice jabolka listnato testo puff pastry

april 30, 2015

Včasih se zgodi, da od kakšnega recepta ostane kakšna specifična sestavina, ki je ne moreš porabiti v vsakodnevni kuhi. Tokrat mi je ostalo malo kondenziranega mleka, ki sem ga potrebovala za pripravo limetine pite.

Večkrat sem že zasledila, da se domače raffaello kroglice pripravljajo iz mleka v prahu, ki pa seveda ni ravno sestavina, ki bi jo imela redno v svoji shrambi. Zadevo sem zato po svoje malo prilagodila, glede na to, da če zmešaš mleko v prahu s sladkorjem v prahu ter ustrezno količino vode, dobiš doma pripravljen nadomestek kondenziranega mleka. Kupljeno kondenzirano mleko je namreč že močno sladkano. V duhu eksperimentiranja sem pobrskala po omari in našla še belo čokolado, ki pomaga, da se masa nekoliko bolj drži skupaj. Dejansko glede na sestavine temu že težko rečemo raffaello kroglice, vseeno pa so tako dobre, da so izginile  enem večeru.

Za 14 kroglic:

10 g masla

80 g kondenziranega mleka

80 g bele čokolade

60g kokosove moke + malo za valjanje

Maslo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici stopimo ter ga dodamo kondenziranemu mleku. V drugi posodi v mikrovalovni pečici ali nad paro stopimo belo čokolado.

Nato vsebini obe skodelic zmešamo skupaj. Mešanica se bo konkretno zgostila. Dodamo še kokosovo moko, zmešamo in damo v hladilnik za 30 minut, da se nekoliko strdi, da je kroglice lažje oblikovati.

Iz mase oblikujemo kroglice in jih povaljamo v kokosovi moki. Najbolje je čim hitreje oblikovati kroglice, ker dalj časa kot jih bomo imeli v rokah, bolj bo masa mehka.

čokolada čokoladno kokosove kroglice kokos kroglice rafaelo raffaello

april 28, 2015

Glede na to, da pri brskanju po internetu naletim na ogromno ameriških receptov, ki bi jih rada preizkusila, so me vedno odvračale njihove ameriške enote in posledično preračunavanje na naš metrični sistem. Američani namreč merijo prostornino količin, medtem ko na tej strani luže raje merimo težo.

Vem, lahko bi enostavno investirala v eno merilno skodelico, ki ima ameriške oznake, ampak sem nekako ljubitelj gramov in svoje digitalne tehtnice. Torej mi ostane samo preračunavanje. Na splošno velja takole:

1 skodelica (cup) = 8 unč (ounces) = 1/2 funta (pound) = 225 g

Ampak to je samo osnova in takoj ko spremenimo sestavino, bo takoj prišlo do spremembe pri pretvorbi. Med brskanjem po najboljšem pretvorniku sem sicer ugotovila, da tudi tu glede teže posameznih sestavin prihaja do manjših odstopanj in bo na eni strani zapisana ena količina in na drugi druga. Za olajšanje pretvarjanja so spodaj vseeno zapisane najbolj pogoste sestavine in količine in pretvorbe v naše metrične enote, večino ostalih pa lahko najdete na linku spodaj.

MOKA
1 skodelica = 140 g
1/2 skodelice = 70 g
1/3 skodelice = 47 g
1/4 skodelice = 35 g

KRISTALNI SLADKOR
1 skodelica = 225 g
1/2 skodelice = 112 g
1/3 skodelice = 75 g
1/4 skodelice = 65 g

RJAVI SLADKOR
1 skodelica = 170 g
1/2 skodelice = 85 g
1/3 skodelice = 57 g
1/4 skodelice = 42 g

MASLO
1 skodelica = 225 g
1/2 skodelice = 112 g
1/3 skodelice = 75 g
1/4 skodelice = 65 g
Pri maslu sicer Američani še pogosteje uporabljajo enoto 1 stick, torej 1 paket masla, ki pa ni enak našemu pakiranju, ki je ponavadi 250 g, medtem ko ameriški tehta 113 g.

KORUZNI SIRUP
1 skodelica = 324 g
1/2 skodelice = 162 g
1/3 skodelice = 108 g
1/4 skodelice = 81 g

KAKAV
1 skodelica = 125 g
1/2 skodelice = 62 g
1/3 skodelice = 42 g
1/4 skodelice = 31 g

TEKOČINE
1 skodelica = 240 g
1/2 skodelice = 120 g
1/3 skodelice = 80 g
1/4 skodelice = 60 g
Pri tekočinah je sicer potrebno paziti na gostoto, saj zelo goste tekočine tehtajo več kot bolj redke. Napisane pretvorbe veljajo za vodo, čeprav sem ugotovila, da tudi kakšna nekoliko bolj gosta tekočina kot npr. sladka smetana, tehta skoraj isto, zato se držim kar tega pretvornika.

Za sestavine, ki jih ponavadi ne potrebujemo veliko, pogosto opazimo še enoti 1 jedilna žlica in 1 čajna žlička. Generalno je 1 jedilna žlica enaka 15 g ali 15 ml in 1 čajna žlička 5 g ali 5 ml, so pa tudi tu odstopanja recimo:

1 čajna žlička pecilnega praška = 4 g
1 čajna žlička želatine v prahu = 3 g

Ostale količine sestavin lahko pretvorite na tem pretvorniku.

Pri peki pa je poleg tega pomembna š pretvorba temperatur iz Fahrenheitov v Celzije.

275° F	135° C
300° F	149° C
325° F	163° C
350° F	177° C
375° F	191° C
400° F	204° C
425° F	218° C
450° F	232° C
475° F	246° C
500° F	260° C

Happy baking!

ameriške enote cup Fahrenheit merjenje merske enote metrični sistem skodelica

april 25, 2015

Brush emroidery v dobesednem prevodu pomeni vezenina s čopičem in je tehnika za okraševanje torte. Pri tem se uporablja skoraj vedno royal icing, torej mešanica beljakov in sladkorja, ki ga s pomočjo čopiča spremenimo v vezenini podobno sliko.

Vrečko za brizganje z ozkim nastavkom (moj je okrogel nastavek št. 1) napolnimo z royal icing-om in narišemo prvi zunanji list rože.

 V skodelico si pripravimo malo vode in vanjo pomočimo ozek čopič. Otresemo odvečno vodo in s čopičem začnemo vleči royal icing navznoter. Če bo vode na čopiču preveč, se bo vse skupaj prehitro oz. preveč stopilo, če pa vode ne bi bilo, potem bi royal icing težko povlekli navznoter, ker bi se samo prijel na čopič.

 Na enak način ponovimo vse zunanje liste, nato pa še notranje.

brush embroidery royal icing torta vezenje

april 19, 2015

Zadnje čase sem opazila, da so popularne torte, ki zgledajo kot črne table, po katerih smo še v šoli pisali s kredami. Pinterest in Google sta polna idej, mene pa je zanimalo kako ustvariti ta učinek na torti.

Osnova je črni fondant, v katerega oblečemo torto.

Ker pa table iz mojih šolskih dni nikoli niso bile popolnoma črne, ne glede na to kako natančno si jo hotel očistiti, je naprej potrebno nekoli "umazati" površino. Začasno bi šlo tudi s sladkorjem v prahu ali koruznim škrobom, ampak bi se oba stopila, če bi se na površini torte nabrala vlaga, kar je kar pogosto, če ohlajeno in s tičino maso oblečeno torto vzamemo iz hladilnika in jo pustimo stati na sobni temperaturi. Edina pravilna odločitev je torej uporaba jedilne bele barve v prahu. Širok mehek čopič nežno potapkamo v prah, malo otresemo, da prahu ni preveč in nanesemo na površino torte.

Učinek krede ustvarimo tako, da belo jedilno barvo v prahu zmešamo z alkoholom. Lahko bi barvo mešali tudi z vodo, vendar potrebuje potem dosti dalj časa, da se posuši. Če pa se meša z alkoholom, potem alkohol po nanosu dosti hitreje izhlapi, ostane pa posušena barva.

In končni rezultat ...

black fondant chalkboard črna tičino masa risanje šolska tabla torta

april 19, 2015

Tokrat sem se odločila narediti eno majhno tortico samo za sobotno kosilo in ker sem sumila, da bo tole hudo čokoladno, sem jo naredila v malih pekačih s premerom 12 cm. Pravzaprav sploh nista pekača za torte, ampak navadni ognjevarni posodici, ki pa sta za takšna eksprimentiranja super.

Prvič sem tudi delala s pinjencem, ki ga Američani poimenujejo buttermilk in ga zelo pogosto uporabljajo v svojih biskvitih. Gre pravzaprav za stranski produkt pridelave masla, ko se smetana razdeli na maslo in pinjenec. Dobiti se ga sicer da v vseh večjih trgovinah, lahko ga pa naredimo tudi sami tako, da sladko smetano stepamo toliko časa, da se sesiri in spremeni v maslo. Tekočina ki se ob tem loči od masla je pinjenec.  Se pravi, da sem ga ob kakem neuspelem poskusu stepanja smetane celo že sama kdaj naredila, samo vedela nisem, da je to to. Nadomestek lahko naredimo tudi tako, da 250 ml mleka zmešamo z žličko limoninega soka in pustimo stati 5-10 minut.

Za biskvit premera 22-24 cm:
285 g moke
470 g sladkorja
90 g grenkega kakava
12 g sode bikarbone
10 g pecilnega praška
8 g soli
300 ml pinjenca
180 ml kave (lahko tudi instant)
160 ml olja
3 jajca
žlička vanilijevega ekstrakta

Za Nutella nadev:
565 g sladkorja v prahu
340 g masla
280 g Nutelle
180 g kisle smetane
330 g temne čokolade
žlička vanilijevega ekstrakta
ščep soli

Vse suhe sestavine presejemo v posodo. Vse mokre sestavine v drugi posodi premešamo z metlico. Mokre sestavine primešamo suhim in stepamo 1 minuto.

Pečico segrejem na 180°C in obod oz. obode namastimo in pomokamo ali obložimo s peki papirjem. Če pečemo vsako plast posebej, pečemo cca 25 minut oz. sproti preverimo z zobotrebcem, ki mora ostati skoraj čist po tem, ko ga potegnemo iz biskvita. Če pečemo vse plasti naenkrat v enem obodu, moramo ustrezno prilagoditi čas peke, lahko tudi do ene ure, kar sproti preverjamo z zobotrebcem.

Nadev naredimo tako, da vse sestavine mešamo v mešalniku par minut, da nadev malo pridobi na volumnu in postane bolj svetle barve. Nadev bo zelo mehak, zato ga pred uporabo damo v hladilnik za 15 minut, da se malo strdi, ker ga bo lažje nadevati. Najbolje je uporabiti čimbolj fin mleti sladkor. Tokrat sem uporabila drugo znamko kot ponavadi in so bili kristali nekoliko večji, kar se je potem tudi čutilo v nadevu.

Bikvit dvakrat ali trikrat prerežemo, odvisno od premera torte in nadevamo/okrasimo z nadevom.

Sama sem sicer recept glede na tokratni poskus majhne tortice prilagodila in uporabila samo tretjino mase, iz katere so prišle 4 plasti biskvita premera 12 cm.

Biskvit je super - sočen in zelo čokoladen. Zanimivo ga bo uporabiti še s kakšno bolj svežo kremo kot tokrat. Nutellino-čokoladna krema je sicer zelo dobra, pa čeprav je v osnovi maslena krema, ki jih drugače nimam najraje. Pri tej očitno čokolada in kisla smetana pripomoreta, da ni vse skupaj pretežko. Vseeno pa previdno z doziranjem tele čokoladne bombe otrokom :)

buttermilk chocolate cake čokoladna torta kondenzirano mleko nutella pinjenec

april 18, 2015

Že dolgo me zanimajo ti klasični ameriški recepti, o katerih bereš in jih videvaš v ameriških filmih, recimo pecan pie, sweet potato pie, key lime pie, ... Zanimivo, da so same pite, ki jih nisem ravno navajena delati, pravzaprav sem do sedaj naredila samo en tip slane pite. Ker se je napovedoval tak lep sončen dan, sem želela nekaj osvežilnega in odločitev je padla za limetino pito.

Ni sicer prava Key lime pie, ker Key lime vrste limete še nisem zasledila pri nas, šlo pa naj bi za manjšo in bolj kislo-grenko različico običajne limete. Pita pa rata super tudi s čisto običajnimi limetami.

Za pito s premerom 22 cm potrebujemo:
300 g ovsenih ali graham piškotov (tokrat sem uporabila ovsene)
120 g masla
400 g kondenziranega mleka
3 rumenjaki
nastrgana lupina in sok 4 limet
1 sladka smetana + sladkor po okusu

Pečico segrejemo na 160 stopinj. Piškote zdrobimo v multipraktiku ali pa na roke, čeprav v tem primeru težko dobimo zelo majhne drobtine. Maslo stopimo in primešamo drobtinam ter razporedimo po dnu in straneh pekača. Če boste uporabili pekač, ki ima snemljiv obod oz. dno, je potrebno paziti, da res dobro tesni, ker drugače med peko iz pekača začne iztekati stopljeno maslo. Pečemo 10 minut, nato pustimo na pultu, da se nekoliko ohladi.

Rumenjake damo v večjo posodo in jih par minut stepamo, da postanejo bledi in nekoliko narastejo. Dodamo kondenzirano mleko in stepamo 3 minute. Medtem nastrgamo lupino limet in ožamemo sok. Meni se je iz 4 limet nateklo 120 ml limetinega soka. Oboje med mešanjem dodamo mešanici in stepamo še 3 minute. Mešanico prelijemo na ohlajeno podlago in pečemo 15 minut. Vzamemo iz pečice, ohladimo na sobno temperaturo, nato pa damo v hladilnik vsaj za tri ure, lahko pa tudi za čez noč.

Pred serviranjem stepemo sladko smetano s sladkorjem in ponudimo skupaj s pito. Pita ima res močan okus po limetah, tako da sta se otroka samo nakremžila, od odraslih pa sem dobila naročilo, da jo moram definitivno še kdaj narediti.

key lime pie limete limetina pita

april 12, 2015

Če bi par let nazaj koga vprašali kaj je to cake pop, bi vas verjetno samo debelo gledal. Sedaj pa so se iz Amerike razširili tudi k nam in postali tako popularni, da je skorajda vsak že slišal zanje.

Ko sem jih delala prvič par let nazaj, so nastale le kroglice, ki nikakor niso hotele ostati na palčki in sem jih zato malo prilagodila, zamaskirala in razdelila med obdarjence kot nek približek raffaelo kroglicam. Potem sem končno zasledila slovenska navodila kako se stvari streže, ampak se nisem ponovno opogumila do lani, ko so na srečo lepo uspeli.

Sedaj jih večkrat naredim, vendar praktično nikoli načrtno, torej tako, da bi spekla biskvit prav posebej za popse. Mi pa zato ob peki tort ponavadi ostane vsaj malo biskvita, ki ga zamrznem in ko se nabere dovolj za eno serijo popsov, ga pustim par ur na sobni temperaturi in se ga lahko super uporabi.

Zmešam ga s čimer imam trenutno pri roki: nutella ali kak drug podoben namaz, ganache, mascarpone,... Delam vedno po občutku; če je zmes preveč mokra, dodam malo biskvita, če pa je preveč suha in se drobi, potem dodam več kreme.

Tile so bili pripravljeni za družinsko velikonočno kosilo.

Zajčki so bili iz biskvita zmešanega s temnim ganachem in obliti s temno čokolado, dekoracija pa je iz modelirne čokolade. Jajčki so bili iz biskvita zmešanega z belim ganachem in obliti z belo čokolado. Potičke pa so bile zmešane iz biskvita, smetane in namaza iz makadamijevih oreščkov in oblite z mešanico temne in bele čokolade, ker mi je to pač edino ostalo. Slaščičarsko recikliranje v najboljši obliki.

cake pops čokolada ganache popsi velika noč

april 07, 2015

Modelirno čokolado oz. modelling chocolate sem v teoriji odkrila že pred časom, ko sem  na televiziji občudovala kako iz tega ustvarjajo figurice in okraske, v praksi pa sem jo preizkusila šele sedaj.

Gre za čokolado, ki ji primešamo koruzni sirup, da postane kot nekakšen plastelin. Zadeva je super uspela že v prvem poskusu, paziti je potrebno edino na razmerja, ki so različna glede na vrsto čokolade. Držala sem se kar razmerij, ki sem jih našla na spletni strani wickedgoodies.net, ki je toliko bolj všečna zaradi tega, ker navaja količine tako v gramih kot v mililitrih in se držiš tistega, kar ti pač bolj ustreza. Ker so količine preračunane iz ameriških merskih enot in zato niso lepo zaokrožene, mi je osebno lažje vzeti digitalno tehtnico in se ravnati po gramih.

                               
Za modelirno čokolado torej potrebujemo 340g katerekoli čokolade. Nato pa dodamo:

- beli čokoladi 116 g oz. 79 ml koruznega sirupa,

- mlečni čokoladi 139 g oz. 94 ml koruznega sirupa,

- temni čokoladi 160 g oz. 108 ml koruznega sirupa.

Postopek izdelave je v vseh primerih dokaj podoben. Čokolado nadrobimo in jo stopimo, nato pa dodamo topel koruzni sirup.

 Ko začnemo mešati, se bo zmes začela gostiti in odstopati od roba posode, kar se bo pri beli čokoladi zgodilo dosti hitreje kot pri temni.

Če v posodi kot stranski produkt ostane malo maščobe, ni to nič posebnega. Zgoščeno zmes nato prenesemo na prozorno folijo, vendar pa je treba pred tem belo čokolado še nekoliko pregnesti z rokami, da se tako izloči odvečno kakavovo maslo, ki ga je pri beli čokoladi več kot pri temni.

Čokolado dobro zavijemo v folijo in pustimo stati na sobni temperaturi več ur, dejansko pa se mi je čokolada dokončno strdila šele čez noč.

Končni rezultat je čokolada, ki je podobna dokaj trdemu plastelinu, vendar se zelo zmehča, ko jo začnemo gnesti. Temna modelirna čokolada se je meni sicer strdila nekoliko bolj kot bela.

Lepo predstavitev, kako izdelati temno in belo modelirno čokolado, ima na youtube Julia Usher.

Belo modelirno čokolado je možno obarvati tudi z jedilnimi barvami v gelu, vendar bom to vajo pustila za kdaj drugič.

modelirna čokolada modelling chocolate

april 06, 2015