Ker sem potrebovala nekaj bolj gozdno tematskega za torto našega slavljenca, je bila tole odlična priložnost za testiranje ideje.
Čokolado stopimo in pazimo, da je ne segrejemo preveč. Količinsko ne znam oceniti koliko čokolade je potrebno, odvisno predvsem od obsega torte, jo pa vedno raje stopim malenkost več, saj lahko ostanek vedno spravimo za kdaj drugič in ga ponovno stopimo ali kako drugače uporabimo.
Stopljeno čokolado tanko razmažemo po peki papirju.
Ko je čokolada popolnoma ohlajena in strjena, odstranimo gumici in vse skupaj odvijemo. Ko bomo čokolado odvijali bo pričela pokati in nastali bodo večji neenakomerni kosi kot ostružki ali kot lubje.
Torto premažemo s poljubno maso, lahko bi bil ganache, maslena krema ali celo smetana (čeprav bo slednja težje držala vse na mestu med naslednjimi koraki). Plast ni treba, da je debela. Tudi moja je bila tanka, kar se vidi na fotografijah, saj se torta skoraj povsod vidi čez kremo (uporabila sem čokoladno švicarsko masleno kremo). Vsekakor pa je lažje izvesti naslednje korake, če bo plast kreme nekoliko debelejša.
Kose čokolade sedaj prilepimo na kremo enega zraven drugega okoli celotne torte in pustimo v hladilniku par minut toliko, da se malo bolj primejo kreme.
In kako izgleda končni izdelek ... pokukajte TUKAJ.
Med brskanjem po Pintrestu, sem naletela na zanimiv recept, ponazorjen z enostavno fotko jajc, moke in Nutelle. Ker gre za sestavine, ki so skoraj vedno v naši omari, sem enostaven recept sklenila preizkusiti.
Čeprav recept pravi, da se potrebujejo samo tri sestavine, je tu vseeno en trik, ki je posledica razlik med našimi in ameriškimi recepti. Američani namreč pogosto uporabljajo t.i. self-raising flour, torej moko, ki ji je že v začetku dodan pecilni prašek in sol. Ker pa so komentarji na internetu o tem, kakšno moko je dejansko treba uporabiti različni, sem se držala kar eksperimenta, ali lahko okusna sladica nastane res iz samo treh sestavin.
Potrebujemo:
300 g Nutelle
2 jajci
70 g moke
Iz tega nastane 6 večjih brownijev; če bi jih delali v modelčkih za muffine, še nekoliko več.
Postopek priprave je tako enostaven kot sestavine. Vse sestavine dobro zmešamo z mešalnikom, napolnimo v namaščene in pomokane modelčke (ali pekač) in pečemo na 180° C.
Okviren čas peke je 20 minut, bo pa to odvisno predvsem od tega, kakšen pekač uporabljamo. V teh modelčkih so bili browniji po 20 minutah v sredini še malo tekoči, zato sem peko podaljšala za 5 minut, v modelčkih za muffine bi po moje 20 minut moralo zadostovati. Proti koncu peke večkrat z zobotrebcem preverimo ali so pečeni, ker se sredica dokaj hitro spremeni iz bolj tekoče v pečeno, prepeči pa jih vseeno ni dobro, ker bodo preveč suhi.
Browniji so zelo lešnikasto čokoladni in uspejo tudi brez pecilnega praška, saj so načeloma browniji vedno nekoliko bolj zbiti in so kot nekakšna mešanica med torto in piškotom. Mogoče bi bilo celo bolje, da se pečejo v manjših posodicah ali pa v pekaču in jih potem razrežemo na manjše kose, ker so konkretno nasitni. Kalorij pa vsekakor ne priporočam šteti ob tem zalogaju! :)
Nato vzamemo dodatno manjšo kroglico fondanta; spodaj primerjava glede na že nastalo karoserijo.
Kroglico najprej oblikujemo v kocko, ki jo nato na sredini s prstom malo potlačimo, da dobimo bolj kvadrasto obliko. S prstom nato pritisnemo na eno stran, da se en rob splošči čisto do podlage in postane oblika bolj trikotna. Tako oblikujemo gornji del avta oz. streho.
Z malo vode pritrdimo streho na avto. Nato oblikujemo in poudarimo zadek, tako da z orodjem ali roko stisnemo zadek malo navzgor. Potem oblikujemo še sprednji del avta, tako da pritisnemo na sredino pokrova, da je v sredini malo nižji kot ob strani.
Zadek lahko pustimo kot je, saj že tako zgleda kot spojler, lahko pa iz fondanta izrečemo majhen trak in ga z malo vode nalepimo na zadek. Na zadnjo stran avta nalepimo dve rdeči piki za zadnji luči in na sprednjo stran dve majhni beli piki za sprednje luči. Če se želimo še malo igrati z dekoracijami, vzdolž avta nalepimo ozke trakove fondanta.
Malo počakamo, da se avto nekoliko strdi, ker bo tako lažje izrezati vdolbine za kolesa brez da bi poškodovali avto. Iz črnega fondanta oblikujemo štiri majhne kroglice in jih sploščimo. Lahko samo s prstom ali pa s čim kar ima vzorec, tako da se bo ta poznal na kolesih. Z malo vode nato kolesa prilepimo v luknje in avto postavimo na slamice ali kaj podobnega, tako da bodo kolesa v zraku in se ne bodo sploščila, dokler se sušijo.
 |
| Produkcijska linija |
S tole idejo ne izumljam ravno tople vode, ampak tako kot meni včasih zmanjka idej za dnevna kosila in rabim v tistem trenutku samo kakšen predlog, pa čeprav je preprost ali očiten, mogoče tole pomaga komu drugemu. Recept je res enostaven, priprava pa hitra in najbolj pomembno, otroci pojejo kot za šalo.
Potrebujemo:
instant polento
pelate
origano
tuno (ali drugo poljubno sestavino, npr. šunko, pršut)
sir (npr. gauda, mocarela)
olivno olje
sol
Polento skuhamo v osoljeni vodi, vendar bolj gosto kot pravijo navodila na embalaži. Če recimo navodila pravijo naj bo razmerje polenta: voda 1:4, potem zmanjšamo razmerje na 1:2. Proti koncu kuhanja dodamo par žlic olivnega olja in dobro zmešamo. Dokler je polenta še topla jo razporedimo v kupčke na pekač in potlačimo, da nastanejo mini pice. Lahko bi naredili tudi samo eno veliko pico, ampak za naše otroke so dosti bolj privlačne mini pice, da lahko na krožnik dobijo čisto svojo celo pico.
Pečemo na 220° C 10 minut.
Vsem so znane stranske pasice, ki se pojavljajo na različnih spletnih straneh, recimo blogih in facebooku in nam ponujajo vse od različnih pripomočkov za šport, igrač za otroke, diet ali pa potovanj. Odkar tako pridno googlam za novimi idejami za naslednjo sladico, ki bi jo spekla ali figurico, ki bi jo oblikovala, mi seveda splet večinoma ponuja pripomočke za peko, zadnjič pa je moje zanimanje vzbudil recept, objavljen v New York Times-u, ki kombinira limono z olivnim oljem.
Za pekač velikosti 20 x 20 cm potrebujemo:
Za testo:
150 g moke
50 g sladkorja
25 g sladkorja v prahu
140 g masla
ščep soli
limonina lupinica polovice limone
Za kremo:
4 limone
100 g sladkorja
2 jajci + 3 rumenjake
5 g gustina
ščep soli
60 g masla
60 ml olivnega olja
Vse sestavine za testo, razen masla, v multipraktiku zmešamo skupaj, enako dobro pa gre tudi z mešalcem. Nato dodamo zmehčano maslo in mešamo, dokler ne nastane gosta masa.
Pripravimo pekač in sicer tako, da izrežemo dva daljša 20 centimetrska trakova peki papirja in jih v pekač položimo tako, da se križema prekrivata. Tako bomo lahko sladico lažje dvignili iz pekača, ko bo spečena.
Testo razporedimo po dnu pekača in poteptamo ter pečemo na 170° C približno pol ure, da postane zlatorjave barve. V vmesnem času pripravimo limonino kremo.
Naribamo lupinico polovice limone in ožamemo vse 4 limone; dobili naj bi nekje 2 dcl soka. V manjši posodi zmešamo limonin sok, sladkor, jajca in rumenjake, koruzni škrob in sol in par minut segrevamo na srednjem ognju dokler ne začne vreti. Zmes mora nujno zavreti, ampak po tem ko začne vreti, kuhamo le še kakšno minuto, potem pa odstavimo iz ognja in precedimo v skledo. Dodamo še maslo, olivno olje in limonino lupinico. Bolj kot je olivno olje, ki ga uporabimo močno, bolj izrazit naj bi bil seveda tudi okus v sladici. Zato sem uporabila domače olivno olje, ki mi je še ostalo od lanske sezone, ki ima nekoliko bolj izrazit okus, kot običajno kupljena olja.
Ko je testo pečeno, ga vzamemo iz pečice in čezenj prelijemo limonino kremo.
Postavimo nazaj v pečico in pečemo še 10 - 15 minut, dokler se krema popolnoma ne zgosti. Jaz sem pekač proti koncu vzela iz pečice in malo potresla, da se videla ali je zadeva še tekoča ali bolj zgoščena.
Ko je pecivo pečeno, ga vzamemo iz pečice, da se ohladi na sobno temperaturo, potem pa ga postavimo še za nekaj časa v hladilnik, da se dodatno ohladi, ker ga je lažje rezati v kocke. Razrezane kocke posujemo s sladkorjem v prahu za dekoracijo.
Količino sladkorja v kremi lahko tudi povečamo za kakšno tretjino, če želimo bolj sladko varianto, meni pa je všeč kar v tej različici, ki je sicer še vedno dovolj sladka, hkrati pa limone niso prevladane. Otroci se bolj nakremžijo, kar pa pomeni, da več ostane za nas starše :D Dodatek olivnega olja je zanimiv, sem pa pričakovala, da se bo bolj čutilo, tako da se ga komaj malo zazna na koncu.
50 g sladkorja
25 g sladkorja v prahu
140 g masla
ščep soli
limonina lupinica polovice limone
Za kremo:
4 limone
100 g sladkorja
2 jajci + 3 rumenjake
5 g gustina
ščep soli
60 g masla
60 ml olivnega olja
Vse sestavine za testo, razen masla, v multipraktiku zmešamo skupaj, enako dobro pa gre tudi z mešalcem. Nato dodamo zmehčano maslo in mešamo, dokler ne nastane gosta masa.
Naribamo lupinico polovice limone in ožamemo vse 4 limone; dobili naj bi nekje 2 dcl soka. V manjši posodi zmešamo limonin sok, sladkor, jajca in rumenjake, koruzni škrob in sol in par minut segrevamo na srednjem ognju dokler ne začne vreti. Zmes mora nujno zavreti, ampak po tem ko začne vreti, kuhamo le še kakšno minuto, potem pa odstavimo iz ognja in precedimo v skledo. Dodamo še maslo, olivno olje in limonino lupinico. Bolj kot je olivno olje, ki ga uporabimo močno, bolj izrazit naj bi bil seveda tudi okus v sladici. Zato sem uporabila domače olivno olje, ki mi je še ostalo od lanske sezone, ki ima nekoliko bolj izrazit okus, kot običajno kupljena olja.
Ko je testo pečeno, ga vzamemo iz pečice in čezenj prelijemo limonino kremo.
