Ena ni nobena in tudi naše praznovanje se ni zaključilo s samo enim, ampak smo potrebovali tri, da smo pofočkali vse sorodnike in prijateljčke. Za drugo torto si je sin zaželel Praškota. Ampak ne kar kakršnegakoli Praškota. Tistega iz drugega dela, torej gasilnega. Zraven je bila izrecna zahteva, da mora imeti torta slap, potem pa si je začel že izmišljevati, da hoče še vse buldožerske prijatelje (če poznate risanko boste vedeli, da jih je kar nekaj). Ok, torej res zahtevna stranka :D Pri buldožerjih sem sicer potegnila črto in mu zato, da bo vse skupaj še malo presenečenja zanj, naredila raje gasilni helikopter.
Drugače pa vaja dela mojstra, tako da se je tokrat Praško z razliko od prejšnje torte s pomočjo malo notranje opore celo odlepil od tal. Helikopter žal ni imel te sreče.

oktober 28, 2015
Taka miza se zgodi, če mi mami prepusti pripravo sladic za veliko družinsko nedeljsko kosilo. Tokratni izbor je bil čoko-banana, stracciatella-jagoda in jogurt-malina.
Za jogurtni nadev sem prilagodila kar recept jogurtne strjenke, tako da je nisem pustila stati čez noč in sem ji namesto tega dodala vrečko želatine.

oktober 25, 2015

Moj (pravzaprav čisto nič) mali mož je praznoval in da ne bi bilo kaj tistega o kovačevi kobili res, sem ga presenetila z mini tortico, namenjen samo za naše družinsko kosilo tistega dne. Krožnik na katerem je tortica je običajni nizki krožnik, tako da je tortica bila velika ravno za kakšnih 6 kosov.

Eksperimentiranju pa se vseeno nisem hotela odreči :) In tako je nastala moja prva oblikovana 3D tortica, prekrita s tičino maso. Glede na to, da sem poskušala prvič, nimam nikakršnih nasvetov kako se zadeve najbolj pametno lotiti in sem samo poslikala par vmesnih faz. Edino kar lahko priporočam je, da se naredi print oblike, ki jo želimo doseči s torto, ki nam nato služi kot vodilo kje in koliko odrezati, da dobimo željeno obliko. Skico za Strelo lahko najdete na Pintrestu.
Zuccheri.amo: Tutoria torta Cars SAETTA MCQEEN:
Vse najboljše veliki mož! 


oktober 24, 2015

Vsakič ko sem se sprehajala skozi pekovsko trgovino, sem jih gledala. Pa oklevala. Pa bi pa ne bi ... Predvsem ker sva (bila) s temperiranjem čokolade skregana in mi je bilo škoda denarja za folijo, ki je ne bom mogla uporabiti. Potem pa sem naletela na (še en) video o temperiranju, ki je z enim stavkom izboljšal razmerje s temperiranjem. No vsaj mislim, da ga je, ker so zaenkrat poskusi temperiranja bistveno boljši. Čokolado ponavadi topim v mikrovalovki v stekleni posodici, kar pa baje ni ok, ker se skodelica in tudi čokolada preveč segreje in je zato bolje uporabiti to čemur so rekli heat resistant bowl, kar po domače pomeni plastično posodico, ki je primerna za mikrovalovko. Čokolada se sicer počasneje topi kot v stekleni, ampak ravno to je catch; zaradi tega je ne segrejemo takoj preveč, kar je za temperiranje pogubno.

Najprej torej pripravimo folijo. Če bomo delali takšen mozaik kot zgoraj, potem se niti ni potrebno pretirano obremenjevati z rezanjem folije in jo lahko uporabimo kot je, če pa bi slučajno radi torto "oblekli" v folijo, torej da bi imela nekakšen čokoladni ovitek, potem pa bi idealno potrebovali trak folije, ki je visok enako kot naša torta in dolg toliko kot je obseg naše torte. Folijo položimo na peki papir ali kakšno drugo gladko površino, iz katere je folijo lahko odstraniti in ki prepreči veliko packarijo po pultu. Folijo sem ob robovih, ki ne bodo premazani s čokolado prilepila z lepilnim trakom, tako da sem lažje mazala čokolado in se folija ni premikala.

Čokolado stopimo, po možnosti pazimo na temperiranje, sploh če delamo mozaik, ker drugače se čokolada na sobni temperaturi ne bo lepo strdila ali pa se bo šele po dolgem času, pa tudi izgled lahko da ne bo enak. Čokolado lahko stopimo tudi samo toliko, da se jo da razmazati, tako da je lahko gostejša kot bi jo potrebovali za pomakanje ali prelivanje.
Čokolado z lopatko enakomerno in tanko razporedimo po foliji.
Zato, da ima naš ovitek ali mozaik ravne robove, sedaj folijo prestavimo iz prvotnega peki papirja na drugo površino; predlagam ponovno kar na peki papir, da ni slučajno packarije po celi kuhinji.
Če delamo ovitek okoli torte počakamo par minut, toliko da se čokolada začne malo strjevati, ampak se še ne strdi do konca. Folijo nato prenesemo na torto, tako da jo ovijemo okoli in okoli torte in pustimo, da se čokolada do konca strdi. Folijo nato previdno odlepimo od čokolade.

V mojem primeru sem se želela malo igrati in sem pustila čokolado da se je popolnoma strdila in folijo odlepila iz čokolade. Tako nastalo čokolado z vzorcem sem nato nalomila na neenakomerne koščke in jih ponovno sestavila na torti.
oktober 22, 2015

Dva vikenda nazaj sem za domače pripravila čokoladno mousse torto z mangom. Malo čisto zame in malo za mami, ki je velika ljubiteljica manga. Ker pa ji mango v tej sladici ni bil dovolj izrazit, mi je prinesla dva reeeees zrela manga (ne takšna iz supermarketa, ampak kupljena prav posebej pri sadjarju, ki jih dobi letalsko direktno že zrele) in takoj sem imela naslednji cilj - najti sladico, kjer je mango kralj. Hmmm kaj pa mango kot pita? Hitro prižgem računalnik, stric Google ponavadi vse ve. No ja, skoraj vedno ... brskam ... nič ne pade posebej v oči, ampak vsaj navdih pa je. Vzamem nekaj iz enega recepta, pa nekaj iz drugega, pa še iz tretjega in še malo prilagodim ... voila čisto moj recept (no skoraj).

Rezultat je sladica, ki jo je izredno preprosto narediti. Sicer je vseeno potrebno prižgati pečico, ampak le za kratek čas.

Za pito premera 20 cm potrebujemo:
200 g moke
50 g kokosa
120 g masla
50 g sladkorja
50-60 ml vode
2 g soli
2 manga (500 g)
250 g Philadelphie (cca 1 pakiranje in pol)
1 želatina + voda

Moko, kokos, sladkor in sol zmešamo v posodi in dodamo mrzlo maslo, razrezano na koščke.
Najlažje je delati kar z mešalcem z nastavkom za gnetenje. Počasi dodamo vodo. Ni nujno, da bomo uporabili vso, tako da dodajamo počasi in preverimo, če je zmes še presuha. Testo nato zavijemo v prozorno folijo in pustimo v hladilniku počivati pol ure.
Testo nato razvaljamo in razporedimo po pekaču za pite. Testo prepikamo z vilicami in pečemo 20 minut na 190°C.

Vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Kokos v testu bo dal čisto rahel tropski pridih, da ne bo maslen okus tako prevladal.
2 manga olupimo, narežemo in spasiramo in precedimo čez sito, ker je mangovo meso lahko nekoliko nitkasto in če hočemo res kremno pito, lahko moti pri teksturi. Na tej točki si morda poglejte kako lahko najlažje olupimo in narežemo zrel mango. 
Mangu nato vmešamo 250 g Philadelphie. Želatino pripravimo po navodilih na vrečki, pustimo da nabrekne in stopimo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici. Med stalnim mešanjem z mešalcem dodamo stopljeno želatino mangovi mešanici in prelijemo preko pečenega testa.

Ta količina zadošča za 20 centimetrski pekač, ampak bo nadev res segal do roba pitine podlage. Meni ta rob pite vedno zleze nekoliko dol in ga nikakor ne morem ustaviti, zaradi česar je bila moja pita res malenkostno nižja in mi je ostalo za pol manjše skodelice nadeva. Brez skrbi, krize ni bilo, že krema sama je odlična samostojna sladica, ki jo lahko pripravimo brez večjih naporov in uporabe pečice.
Kaj pa mami pravi? Krema je super, ampak bi bila morda boljša na kakšni drugi podlagi, ki bi vsebovala malo manj masla. Kako se že reče? Back to the drawingboard :) Nazaj v lov za popolnim mangovim receptom ...
oktober 16, 2015

Mogoče za koga čisto enostavno vprašanje, vendar pa sem se dejansko konkretno namučila, ko sem se tega prvič lotila. Olupila sem ga z lupilcem za krompir, potem pa poskusila narezati okrog koščice, ki je dejansko bolj kost kot koščica, medtem ko mi je stalno povzel iz rok, ker je bilo meso sočno. Pogojno gre tudi tako pri manj zrelih mangih, ki imejo trše meso, pri bolj zrelih pa ga odsvetujem. Na pomoč je priskočil Youtube in sedaj delim to pogruntavščino še z ostalimi.
  
Če pogledamo mango z vrha ni okrogle oblike, ampak ovalne. To je zato ker je tudi mangova koščica ovalne oblike, torej bolj podolgovata. Največ mesa se skriva ob obeh dolgih stranicah koščice in iz te perspektive lahko mango razdelimo na tri tretjine Srednjo tretjino zavzema koščica, na vsaki strani pa 1/3 širine manga predstavlja meso.
Najprej zato odrežemo desno tretjino manga in nato še levo ter tako že ločimo večino sadeža od koščice.
Nato ob koščici odrežemo še zgornji in spodnji del (gledano od zgoraj) in morda še ostanek mesa, ki ostane kje na koščici.
Nato vzamemo večja odrezana kosa in z nožkom vanje zarežemo v obliki šahovnice, ampak ne prerežemo lupine.
Nato lupino enostavno obrnemo navzven in z roko potegnemo kockice manga od lupine.
Manjše kose odrezanega manga posebej olupimo z nožkom in naloga je opravljena. 
oktober 16, 2015

Ena mojih najljubših sladic, ki si jo naročim, če se rabim malo pocrkljati ali pa mogoče tako malo za nagrado, je mangolita iz ljubljanske Lolite. Mmmmmm mala božanska monoporcijska tortica. Podlaga iz čokoladnega biskvita z mangovo notranjostjo in čokoladnim moussom. Takšni recepti so vedno hudo varovane skrivnosti, ampak kaj pa če bi jo vseeno poskusila rekreirati? In sem se jo lotila malo po svoje ...

Čokoladna podlaga

Že v štartu sem se odločila, da bom naredila malenkost debelejšo podlago kot v originalu, potrebovala pa sem en konkretno čokoladen biskvit. Zato sem si ga sposodila iz knjige, s katero sem se pred kratkim pocrkljala. Liz Marek sem kar nekaj časa spremljala prek njenega youtube kanala Artisan Cake Company, kjer prijazno z javnostjo deli nasvete glede dekoriranja tort. Poleg osnov in ne toliko osnov okraševanja, se najde tudi kak super recept in eden izmed teh je tudi njen recept za čokoladno torto.

Za podlago premera 16 cm (pa še malo extra za mimogrede pojesti :P) potrebujemo:
20 g grenkega kakava
80 ml vode
1 jajce
20 ml olja
100 g moke
90 g sladkorja
4 g pecilnega praška
ščep soli
1 strok vanilije
75 g masla

Vodo segrejemo do vretja in zmešamo s kakavom ter pustimo, da se mešanica ohladi. Temu dodamo jajce in olje in dobro zmešamo, posebej pa zmešamo suhe sestavine. 
Suhim sestavinam med počasnim mešanjem dodajamo koščke zmehčanega masla, dokler mešanica ne izgleda kot vlažen pesek.
Dodamo 1/3 tekoče mešanice in mešamo cca 2 minuti, da mešanica postane gosta in malo posvetli.
Nato med mešanjem počasi dodamo preostalo tekočino. Preden nehamo mešati postrgamo še stranice sklede, da na skledi ne pustimo ostankov masla in moke in še zadnjič premešamo in maso preložimo v namaščen in pomokan pekač
Pečemo na 175°C, dokler zobotrebec iz biskvita ne pride suh; najprej 40 minut, potem pa podaljšujejo še po 5-10 minut, če še ni pečeno.
Mangov žele

2 konzervi manga
1 želatina
voda

Iz konzerv odcedimo sok in koščke manga spasiramo z ročnim mešalnikom. Meni je prišlo nekje 400 ml pireja, kompotnega soka pri tem nisem uporabila; če slučajno prilagajamo količino za kakšno večjo tortico, pa ga vsekakor lahko uporabimo. Želatino zmešamo z vodo po navodilih in pustimo, da nabrekne, nato pa jo stopimo v mikrovalovni pečici. Stopljeni želatini dodamo malo mangovega pireja, nato pa vse skupaj vlijemo nazaj k preostalemu pireju in dobro zmešamo. Prelijemo v dovolj veliko posodico, obloženo s prozorno folijo ali namazano z oljem in pustimo v hladilniku, da se strdi. Premer želeja mora biti tak, da je dovolj prostora, da bomo lahko okoli dodali še mousse. Doma imam posodice premera 12 cm, ki so ravno super, če delamo torto premera 16 cm, saj bo tako okoli želeja nastala še 2 centimetrska plast moussa.
Čokoladni mousse

3 rumenjaki
60 g sladkorja
45 ml vode
200 g čokolade
300 ml sladke smetane

Mousse je malo bolj kompliciran, čeprav mi je še vsakič uspel in je res noro dober, poleg tega pa zanj ne potrebujemo želatine. Povzet je po receptu iz Aninega bloga, kjer so tudi super fotke poteka priprave, zato sama nisem vsega fotografirala, sploh ker se vedno lovim z vrelim sladkorjem, ki nikakor ni dobra kombinacija s fotoaparatom.

Čokolado stopimo in pustimo, da se ohladi, da ne bo prevroča, ampak še vedno topla (raje še malo vroča kot mlačna).

Vodo in sladkor zmešamo v kozici in vremo dokler ne doseže 121°C. Vmes najprej stepemo sladko smetano in jo damo na stran. Anin recept, ki uporablja več rumenjakov, sicer pravi, da začnemo nato stepati rumenjake, da narastejo, ampak pri tako majhni količini rumenjakov v posodi samostoječega mešalnika to enostavno ne gre. Ne se bati, pri meni ni vplivalo na rezultat. Rumenjake torej stepemo in ko sladkorni sirup doseže 121°C, ga med stalnim mešanjem prilijemo rumenjakom. Zaradi dodajanja sladkorja rumenjakom moji rumenjaki šele na tej točki narastejo in spremenijo barvo v bledo rumeno. Ko so rumenjaki narasli, dodamo stopljeno toplo čokolado. Na tej točki se moja zmes vedno močno zgosti; toliko da ji je težko ročno dodati del stepene sladke smetane, zato par žlic dodam kar še v samem mešalniku. Ko se zmes zaradi tega malenkost razredči, z lopatko vmešam še preostalo smetano.

Okoli biskvita namestimo snemljiv obod, nato pa na sredino biskvita položimo strjen žele. Preko tega prelijemo mousse in pustimo v hladilniku, da se strdi; jaz najraje kar čez noč.

Preliv

Kako naredijo mangolitino zunanjost mi ni niti malo jasno. Čisto tanka čokoladna skorjica, ki izgleda kot da bi nekdo samo potresel malo čokolade, čeprav mora biti dosti več kot le to. Zato sem tu šla pač čisto po svoje.

100 g temne čokolade
100 ml sladke smetane
grenek kakav v prahu

Čokolado in smetano zmešani stopimo v mikrovalovni pečici, počakamo malenkost, da mešanica ni več vroča in se nekoliko zgosti in prelijemo preko torte. Damo v hladilnik, da se malo strdi, nato pa s čopičem na čokolado nanesemo kakav v prahu, da površina dobi žameten videz.

Na kosilu smo tortico mimogrede zmazali, sploh tale mousse je res več kot odličen, mango pa je tudi ena tistih kombinacij s čokolado, pri kateri ne moreš zgrešiti. Žal se niti konzerviran mango, ki je dosti slajši od običajnih mangov, ki jih lahko kupimo v supermarketih, ni do konca izkazal in sem upala na močnejši mangov okus. Res pa je tudi, da smo tortico pojedli, takoj ko je prišla iz hladilnika. Vsekakor je bolje pustiti tortico 15 minut na sobni temperaturi pred serviranjem, ker se tako nekoliko bolj razvije okus.
oktober 12, 2015
Copyright © 2016 Sladko popotovanje | By Designscrazed