Če izbiram svojo najljubšo sladico, bi bila nedvomno kakšna mousse torta. Lahka, puhasta, osvežujoča. Sploh če je zunaj poletno in vroče. Ampak jeseni je čas za kakšne recepte z bolj močnimi okusi, ki jih ješ ob skodelici toplega čaja in ki ne pašejo v noben drug letni čas. Tako kot bi kuhano vino pil sredi poletja. Ne gre ne?! Tale recept sem zato zgodaj spomladi našla, ga priredila (Američani imajo čisto preveč sladkoben okus), nato pa spravila in čakala na pravi čas. Zdaj ko je zunaj vse v rjavkasto rdečih tonih in ko se na vikend megla včasih dvigne šele opoldne, je prišel njegov čas. Super za ob dopoldanski kavici ali po kosilu.

Za pekač 30 cm x 10 cm, kar je enako torti premera 20 cm potrebujemo:

180g moke
2 g (1/4 tsp) sode bikarbone
4 g (1 tsp) pecilnega praška
2 g (1/4 tsp) soli
2 g (1 tsp) cimeta
noževa konica (1/8 tsp) muškatnega oreščka
220 ml olja
220 g rjavega sladkorja
2 stroka vanilije
3 jajca
240 g korenja (v mojem primeru sta bila to 2 korenčka)
100 g celih orehov
350 g sladke smetane
350 g Philadelphie
50 g sladkorja v prahu

V eno skledo presejemo skupaj moko, sodo, pecilni prašek, sol, cimet in muškatni orešček. 


V drugi posodi stepemo sladkor, olje, vanilijo in jajca v svetlo, bolj puhasto zmes. V vmesnem času naribamo korenje in grobo sesekljamo orehe. Lahko uporabimo tudi mlete orehe, ampak je v tem primeru verjetno malo prilagoditi količino, pa po pravici malo večji koščki prav pašejo v tole pecivo.




Oboje, skupaj z moko ter ostalimi sestavinami, dodamo v skledo in nežno vmešamo. Pekač namažemo z maslom in posujemo z moko ali pa vsaj delno obložimo s peki papirjem, ker je tako lažje vzeti pecivo iz pekača. 



Nadevamo s korenčkovo zmesjo in pečemo na 190°C 40 minut, nato pa z zobotrebcem preverimo ali je pečeno. Pustimo na pultu 10 minut, nato vzamemo iz pekača in pustimo, da se popolnoma ohladi.



Vmes lahko pripravimo še kremo. V skledi zmešamo sladko smetano, Philadelphio in sladkor v prahu ter stepamo dokler ne nastane gosta krema. Biskvit prerežemo 1x in spodnjo polovico namažemo s slabo polovico kreme.



Na kremo previdno položimo zgornjo polovico biskvita in premažemo s preostankom kreme.






Tokrat sem prvič delala torto za krst prijateljičinega malega fantiča. Ufff ko ti dajo proste roke, idej pa čisto preveč. Na koncu sem se odločila za ombre modro tortico z junakom dneva in igralnimi kockami.

Kaj pa se skriva notri? Žal nisem nič poslikala postopka izdelave, ampak tale tortica je brez mleka in mlečnih izdelkov in brez jajc!

Biskvit je iz kulinarike, malo sem samo prilagodila količine in gre takole:

Za biskvit 15 x 30 cm ali torto premera 26 cm:

450 g moke
270 g rjavega sladkorja
1 zavitek in pol pecilnega praška
530 g jabolčne kaše
45 ml ruma
150 ml olja

2 paketka želatine
2  žlici vode
2 riževi smetani (600 g)
žlica sladkorja v prahu oz. po okusu
500 g borovnic

V eno posodo presejemo moko in pecilni prašek. V drugi posodi zmešamo jabolčno kašo, sladkor, olje in rum. Kašo bi lahko tudi sami naredili, ampak se mi je zdelo čisto preveč lupljenja, rezanja in ribanja, medtem ko sem vedela, da me okusna in preprosta rešitev čaka na trgovinski polici.


Mešamo par minut, nato dodamo še mešanico moke in pecilnega praška in do konca dobro premešamo.

Pekač obložimo s peki papirjem ali pa namažemo z oljem in pečemo 30-40 minut na 175° C oz. dokler zobotrebec ne pride ven iz biskvita. Počakamo, da se ohladi in dvakrat prerežemo.

Borovnice z žlico sladkorja v prahu malenkost pokuhamo, vmes pa želatino zmešamo z vodo in pustimo, da nabrekne. Nato jo dodamo borovnicam in premešamo, da se stopi. Odstavimo iz ognja in počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo. Dodamo riževo smetano in stepamo, da se vse skupaj lepo poveže. Krema bo v tej fazi še dokaj redka, zato je potrebno torto sestaviti v obodu ali s pomočjo acetatne folije.

Sestavine za kremo zadoščajo za dve lepi plasti med biskvitom. Če bi želeli torto še obmazati, potem bo potrebno količino sestavin povečati. Jaz sem jo obmazala z ganachem, da sem jo lahko potem lepo oblekla v tičino maso. 







Splet je čisto preveč poln prelepih tort, ki neprestano navdihujejo mojo domišljijo in polnijo mojo to do listo ksj vse bi rada enkrat preizkusila na torti. Ampak ker torte delam bolj za svoj lušt, moja poroka pa je že kar lep čas nazaj sem morala poiskati kakšno drugo pot. Saj bi lahko naredila torto za doma in jo okrasila, ampak tudi domači niso taki sladkosnedneži, da bi lahko zmazali dvonadstropno torto.

Tako sem končno kupila dve stiroporasti umetni torti, na katerih bom lahko izživljala svoje želje, ki jih ne morem uresničiti na pravih tortah.

Prva stvar so bila takoj zlate bleščice. Metalik torte so že kako leto ali dve zelo popularne in enostavno ne morem mimo svojega Pinterest feeda brez vsaj kakšne takšne zlate objave, še posebej pa so me fascinirale bleščice. Pri iskanju načina kako ustvariti takšen videz je bilo opcij kar nekaj. Eni so sami izsekovali male rumenkaste ali sive krogce (noro!!!) v enormnih količinah, drugi so uporabili kar kupljene, ki pa so zelo barvasti. Torej jih je treba dobro prebarvati. Tu so jih eni spet prešpricali, ampak ker airbrush-a nimam, mi ni preostalo drugega kot opcija b, torej da jih prebarvam.

Konfeti se prav lepo primejo na fondant, če ga čisto samo malo zmočimo in sledimo tem navodilom. Tako nastane prav luštna barvasta tortica, ki bi jo lahko z malo truda pripravili tudi za otroški rojstni dan. Tu so konfeti nalepljeni na fondant, lahko bi jih pa lepili neposredno na ganache ali tudi drug na smetani baziran premaz, čeprav bi jih smetana vsaj malo sigurno stopila.


Sedaj pa pravi izziv, zlat premaz. Trik za vse, ki bi se lotili tega, je da je potrebno narediti gosto barvo, ker je drugače premalo prekrivna. Vsak naslednji sloj vedno delno vsaj malo stopi spodnjo plast in se zato rade poznajo poteze čopiča in pod tem barva podlage. Ker so konfeti zelo barvasti jih je zato dokaj težko prekriti, težje kot sem mislila, ampak po treh nanosih (prvi je bil čisto preveč razredčen) je nekako uspelo. Mislim si, da bi sicer z airbrushem prišel lepši rezultat z dosti manj truda.


Spodaj s prvim preredkim premazom, zgoraj po naslednjemu gostejšemu premazu
Za kontrast sem hotela eno belo nadstropje in sem zato preizkusila še bolj preprosto belo rozeto. Za prvič sem kar zadovoljna :)








Glede na to, da me raje ne ogovarjajte preden zjutraj ne spijem vsaj požirka svoje kave, kar me sigurno uvršča med zaprisežene kavoholike, že kar nekaj časa nisem naredila kakšne kavine sladice. Torej skrajni čas za nov eksperiment. Hmmmmm hotela sem nekaj kremastega, kavnega, z nežnim pridihom čokolade in na srečo mi je uspelo v prvo.

Za tortico premera 16 cm:

Biskvitna podlaga
200 g biskvita
50 g mascarpone
50 g mlečne čokolade

Vanilijeva panna cotta
50 g bele čokolade
150 ml sladke smetane
1 strok vanilije
3 g želatine (1 tsp)

Kavni mousse
6 g želatine
2 dl + 15 ml vode
2 zvrhani žlički mlete kave
350 ml sladke smetane
50 g sladkorja v prahu

Mirror glaze
40 ml vode
2 g želatine
45 g sladkorja
25 ml sladke smetane
40 g kakava
9 g koruznega sirupa

Želatino zmešamo z vodo in počakamo, da nabrekne. Čokolado sesekljamo na manjše koščke, dodamo smetano in vanilijo in segrevamo do vretja. Pustimo stati minutko ali dve, potem pa dobro premešamo, da ni več koščkov. Želatino stopimo in dodamo smetani. Vlijemo v posodico, ki ima malo manjši premer kot torta in pustimo v hladilniku, da se strdi.


Ker sem že itak delala cake popse sem za podlago enostavno uporabila cake pops maso - torej nadrobljen biskvit, zmešan z različnimi dodatki. Če mi recimo biskvit za torto malo preveč zraste, vrh odrežem in ga enostavno zamrznem. Pečen biskvit se namreč super zamrzne in ko ga odmrznem, je praktično kot svež, samo zaviti ga morate dobro, preden roma v zamrzovalnik.

Tokrat je bil seveda ponovno hudičevo dober čokoladni biskvit. Primešala sem mu še mascarpone in stopljeno čokolado. Ta biskvit je že sam po sebi dokaj sočen in realno potrebuje manj dodatkov, zato je bila tole že malo bolj "mokra" verzija mase, ampak če jo damo potem malo v hladilnik, da se čokolada strdi, se lahko super oblikuje v podlago za to torto. Če bi raje imeli prav bolj običajno biskvitno podlago, potem predlagam brownie podlago.

Včasih je treba malo improvizirati in tudi tokrat ni šlo vse po prvotnem načrtu. Hotela sem končno uporabiti tisti ostanek instant kave, ki jo imam v omari izključno, če jo hočem kdaj uporabiti v sladici. Drugače nikakor ne menjam svoje turške kave. In ker je od tistega ostanka kave ostala samo na ena črna sprijeta kepa, me je tudi tokrat morala reševati moja draga turška kava. Drugače lahko uporabite tudi instant kavo.

Želatino zmešamo 2 vodo in počakamo, da nabrekne. Iz 2 dl vode in 2 res zvrhanih (toliko kot gre na žličko) čajnih žličk skuhamo kavo. Dobro precedimo, da ni usedline, ostati nam mora 1 dl. Želatino stopimo in jo dodamo kavi ter dolijemo še 50 ml smetane. Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo. Vmes stepemo 300 ml sladke smetane s 50 g sladkorja v prahu skoraj do konca. Stepeno smetano prinašamo kavi in še do konca stepemo, da se mešanica dobro premeša.


Podlago razporedimo po dnu oboda s snemljivim dnom, ampak ne čisto do roba.


Čez prelijemo polovico kavne mešanice in damo v zamrzovalnik za toliko časa, dan vsaj malo strdi. Na sredino nato položimo panna cotto ter prelijemo s preostankom mase. Pustimo v hladilniku, da se čisto strdi, če pa je ne bi uporabili takoj, se prav lepo zamrzne in odmrzne.


Želatino zmešamo  s 15 ml vode in pustimo, da nabrekne. V manjšem loncu zmešamo sladkor in 25 ml vode na srednjem ognju. Ko se sladkor stopi, odstranimo iz ognja in vmešamo sladkorni sirup in kakav. Dodamo smetano in vrnemo na srednji ogenj in segrevamo do vretja. Odstavimo, vmešamo želatino, da se raztopi in precedimo v drugo posodo. Počakamo, da se ohladi do nekje 32° C in počasi previdno prelijemo po torti ravno toliko, da malo kaplja čez rob. Če bi želeli, da je cela torta prelita, potem pripravite dvojno količino.


Hranimo v hladilniku. Preden torto postrežete, jo imejte 15 - 20 minut na sobni temperaturi.





Prave princeske si zaslužijo rozasto in volančke in zlato in eno sladko princesko, a ne? In Lena je sigurno prava princeska!







Človeške figurice so ene težjih stvari za izdelat, ampak hkrati tudi ene izmed bolj zanimivih in privlačnih. Najbrž me je to tudi gnalo, da sem že pred leti poskusila izdelati svoje prve figurice. Ravno smo doma prebirali Malo morsko deklico in sem se pogumno lotila Ariele. 


No ja, ne bom rekla, da sem bila ravno ponosna na njo, ampak sem pa vesela, da sem jo poslikala, ker po dveh letih lahko rečem, da je sprememba očitna in morska deklica je zdaj vsaj malo bolj podobna morski deklici kot morski pošasti.