"Ej ampak tole je pa ena od tvojih 5 najboljših sladic." To je tok lepo slišati po takem podvigu, ko greš in si zapičiš v glavo eno idejo, ki jo uresničiš čisto po občutku in se izkaže, da je rezultat ne samo užiten, ampak tudi super okusen. V pozdrav poletju mi je uspelo ustvariti sočno tropsko tortico, ki osveži s kombinacijo kokosa in ananasa.  Da obeležim ta uspeh, sem jo namesto kakšnega preprostega opisnega poimenovanja a la tropska kokosovo ananasova torta krstila za Tropicano. Viva Tropicana! Viva poletje!

Še ekstra plus tortice? Ustvarjena je popolnoma brez mlečnih izdelkov, zato je popolnoma primerna tudi za sladkosnedneže, ki jim mlečni izdelki nagajajo.

Za torto premera 16 cm potrebujemo:
2 jajci
100 g rjavega sladkorja
vanilin sladkor
40 ml olja
20 ml vode
20 ml ruma + še ena žlička
6 g pecilnega praška
50 g moke
50 g kokosa + še par žlic
konzerva vloženega ananasa v kolutih
20 g Gustina
600 g kokosove smetane

Beljake in rumenjake ločimo in iz beljakov stepemo sneg. Rumenjaka penasto zmešamo s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem.


K rumenjakom vmešamo olje ter dobro premešamo, nato dodamo še vodo in rum. Nazadnje vmešamo še pecilni prašek, moko in kokos. Nežno vmešamo sneg.


Pečemo na 175° C, dokler ni vrh zlato-rjav in zobotrebec ne pride čist iz biskvita. Če je vrh že lepo rjavkast in sredica še ni čisto pečena, lahko biskvit pokrijemo z alufolijo do konca pečenja.

Kompot odcedimo, ananas pa narežemo na kose (niti ni nujno vseh, meni sta recimo dva ostala). Kokosovo smetano stepemo po navodilih.




Iz običajne konzerve se bo odcedilo nekje 350 ml soka, mogoče je pa vseeno fino prej preveriti koliko soka je v konzervi, ker je ponavadi to napisano ob strani embalaže. 20-30 ml soka damo na stran za kasneje, prav tako pa odmerimo stran par žlic soka, ki ga zmešamo z gustinom. Sok segrejemo in dodamo gustin. Kuhamo par minut, da mešanico ne bo več tako mlečnate barve in spet postane nekoliko bolj prozorna ter seveda gosta. Pustimo, da se ohladi.


Ko sta biskvit in ananasova krema ohlajena, je vse pripravljeno za sestavo. Biskvit prerežemo na 3 oblate. Prvega položimo na servirni krožnik in okoli namestimo obod (fino je dodati še acetatno folijo, ampak gre čisto ok tudi brez). Biskvit s čopičem rahlo namočimo s prihranjenim ananasovim sokom, potem pa po njem razporedimo nekje 4-5 žlic ananasove kreme in dodamo koščke ananasa.


Ananas prekrijemo s kokosovo smetano in rahlo potresemo s kokosom.


Enako ponovimo z drugo plastjo. Tretjo plast enako namočimo s sokom, preostanek kokosove smetane in ananasove kreme pa zmešamo skupaj. S to kremo potem premažemo vrh torte. Odstranimo obod in namažemo še stranice ter na koncu potresemo s kokosom.







Človeške poteze je neverjetno težko posnemati. Najbolj varna varianta so zato kakšne preproste figurice, pa še tam nisem nikoli sigurna. En Craftsy tečaj me še vedno čaka na standby-ju, samo kaj ko ima dan premalo ur. Ampak če otrok hoče Ronalda, potem pač mora dobiti Ronalda, ti pa upaš da te reši otroška domišljija, ki tvojo figurico spremeni v pravega Ronalda :)

Še nogometaška žoga in grb najljubšega nogometnega moštva in imamo še eno nogometaško torto.





Mmmmm breskve so v sezoni. Jem sicer skoraj vedno samo nektarine, ampak za sladice so vedno prva izbira breskve. Hkrati sem ugotovila, da v vseh objavah na blogu še nisem uporabila nobenega Marthinega recepta. Martha? Katera Martha? Ja halo, Martha Stewart seveda. Na njenem blogu se najde super recept za Galette, ki je kot neke vrste sadna pita, ki se ne peče v pekaču ali obodu, ampak kar prosto na ploščatem pekaču, tako malo prosto po Prešernu bi lahko rekli. Rezultat je slastna rustikalna sladica. Saj veste, da rustikalna v mojem slovarju predvsem pomeni, da pri pripravi in postrežbi ni potrebno biti preveč natančen. Kdo pa se hoče sekirati na tako lep vikend?? Pa še otroci lahko mirno zraven pomagajo. Recept je primeren tudi za drugo pečkato in koščičasto sadje, tako da mile volje eksperimentirajte s češnjami, slivami ali pa s hruškami in jabolki.

Potrebujemo:
160 g moke
3 g soli (1/2 tsp)
3 g sladkorja (1/2 tsp)
120 g mrzlega masla

5 breskev
70 g sladkorja + še žlico ekstra za posip
žlica limoninega soka
ščep soli
10 g gustina (1 tbsp)
1 jajce

Sol, sladkor in moko zmešamo v skledi in dodamo maslo v koščkih, da izgleda kot grob pesek. Še lažje bi to naredili v multipraktiku, če pa ga nimate, gre čisto ok tudi z mešalcem. 



Dodajamo vodo po žlicah . Po receptu naj bi dodali nekje 60 - 120 ml, kar zna varirati glede na sobno temperaturo, sama sem dodala celo nekoliko manj od tega, tako da res dodajate po žlicah in sproti preverjajte ali se testo v roki že sprime skupaj. Če se še ne, potem dodajte še malo vode, dokler se ne naredi kepa. Naj se malo ohladi v hladilniku.



Breskve umijemo, razpolovimo in narežemo na pol centimetrske rezine. V skledi zmešamo s sladkorjem, limoninim sokom, soljo in gustinom.



Testo razvaljamo nekje 30 cm (mogoče bolje še kak ekstra centimeter več) široko, če nam ne uspe razvaljati čisto na okroglo, pa se ne sekirati. Saj veste, rustikalnost dopušča malo površnosti. Breskve naložimo na sredino tako, da ostane več centimetrov roba, ki ga zapognemo čez breskve.


Rob premažemo z razžvrkljanim jajcem in posujemo s sladkorjem.


Pečemo na 190° C cca 1 uro, da je testo zlato-rumeno in da nadev v sredini brbota.



Če bo testo malo bolj tanko razvaljano, lahko med peko ponekod poči in spusti malo soka, ampak ... izgovorite se na rustikalnost. Na krožniku ne bo nihče opazil :)


Postrežemo kar tako kot je ali pa z žlico stepene smetane ali kepico vanilijevega sladoleda.

Nisem Star Wars fan. Niti približno. Pravzaprav nisem videla še enega filma. Ampak ne poznam pa nikogar, ki ne bi poznal vsaj kakšnih detajlov ali likov. In torej če je želja Star Wars torta, potem pomislim na svetleče meče, ki sem jih morala na vrat na nos kupiti otrokoma za pust, pa na Darth Vaderja in na Yodo. Mogoče naštejem še ene par likov, potem se pa moje obsežno znanje konča.

Čeprav sem imela za torto že hostijo, se nisem mogla upreti še par detajlom in tako sta nastala še meča in simpatični Yoda.

Sladki Yoda mogoče izgleda kompliciran za izdelavo, ampak v resnici sploh ni. Včasih se mučim s kakšno figurico, ki kar noče izgledati tako kot bi morala, sploh ko hočem posnemati kakšen določen lik. Yoda pa je na srečo tako očitno (še vedno) tako popularen, da se je tega lotil že nekdo pred mano in na mojo srečo ves postopek delil s svetom. Simpatična Nizozemka, ki ustvarja pod imenom Cake Duchess, mi je bila tokrat v neizmerno pomoč, saj spodnji filmček lepo pokaže postopek izdelave in tako takoj olajša izziv, ki je bil Yoda.


Takole je izgledala moja končna verzija.







Rada delam s fondantom, ker odpira skoraj neomejene možnosti glede krašenja in si večinoma odvisen samo od svojih sposobnosti. Predvsem to velja za figurice, za samo torto pa se vseeno rada izognem pokrivanju torte, ker okus fondanta ne glede na znamko, pa tudi tisti domači, ni ravno nek presežek. Otroke sicer to ne moti toliko, gre pa za skoraj čisti sladkor, tako da vso srečo pri krotenju mulčkov na rojstnodnevni zabavi.

Včasih lepo izgleda že samo torta prekrita z ganachem, ki se ga da zelo lepo zgladiti, ampak si omejen pri barvni izbiri. Tudi če vzameš belo čokolado, ta ni dejansko bela, ampak nekoliko rumenkasta in je tudi z dodajanjem jedilnih barv težko doseči določene odtenke, pa še z barvami ni za pretiravati, ker se lahko sesiri.

Zato sem prvič poskusila še eno opcijo in sicer čisto navadne barvne sladkorne perlice. Torto premažemo z ganachem in lepo zravnamo. Pustimo v hladilniku, da se malo strdi, nato pa torto postavimo na podstavek, podstavek pa nad pekač.


Z roko zajamemo pest perlic (tole je sploh zabavno; v tej škatlici je kila perlic) in jih nežno pritisnemo na ganache. Dejansko sem pričakovala, da bom porabila vsaj polovico škatle, pa je realno potrebnih le cca 250 g perlic in lahko brez skrbi kupite tiste v manjših pakiranjih.



Ponavljamo dokler ni celotna torta obdana s perlicami. Odvečne perlice ob spodnjem robu torte previdno odstranimo.



Kako pa izgleda končni produkt, pa poglejte tule.


Ob ustvarjanju update-ane reprize trojne mousse torte me je prešinila nostalgija ... a ne izgleda kot dobri stari sladoled Planica? :)

Tokrat brez čokoladnega preliva, zato pa v pomladanskem vzdušju, seveda ko pa še od nikjer ni in ni poletja. Ker sem tokrat rabila nekoliko večjo velikost, bom spodaj zapisala točne količine sestavin za tiste, ki jim računanje dela preglavice in se jim ne da množiti količin iz originalnega posta, da bi bile te primerne za večjo torto. Hkrati sem se že takrat malo pritožila, da mi je recept sicer všeč, ampak da je srednja plast malo preveč čokoladna in ne dovolj malinova. Tokrat sem zato uporabila malinov mousse iz drugega recepta, ki se je obnesel neizmerno bolje in je sedaj zame tole zmagovalna kombinacija.


Za torto premera 26 - 28 cm:
Biskvit
100 moke
100 g rjavega sladkorja
2 jajci
40 ml vode
40 ml olja
1 vanilin sladkor
6 g pecilnega praška

Jajci ločimo in iz beljakov stepemo čvrst sneg. Rumenjaka mešamo s sladkorjem (rjav in vanilin), dokler masa ne posveti in naraste. Dodamo vodo in olje ter zmešamo. Dodamo moko in pecilni prašek ter ponovno zmešamo. Na koncu nežno vmešamo še sneg. Pečemo na 175° C, pečenost preverimo z zobotrebcem. 

Mousse temne čokolade
260 g temne čokolade
420 ml sladke smetane
ščep soli
6 g želatine (2 tsp)
30 ml vode (2 tbsp)



Čokolado nasekljamo in skupaj z 180 ml sladke smetane in soljo segrejemo v mikrovalovni pečici. Segrevamo do vretja, odvisno od pečice lahko zadošča že 30 sekund. Pustimo par minut, da se čokolada raztopi in dobro zmešamo. Če se čokolada ni popolnoma raztopila, segrejemo še enkrat in ponovimo. Stopljeno mešanico pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. V vmesnem času želatino namočimo v vodi in pustimo, da nabrekne ter stepemo preostalih 240 ml sladke smetane. Ko je čokolada ohlajena, želatino stopimo v mikrovalovni pečici in dodamo čokoladi, nato pa počasi vmešamo še stepeno smetano.

Malinin mousse
250 g malin
100 g sladkorja
6 g želatine (2 tsp)
60 ml vode (4 tbsp)
30 ml limoninega soka (2 tbsp)
1 beljak
270 g sladke smetane



Želatino zmešamo z 1 žlico vode in 1 žlico limoninega soka in pustimo, da nabrekne. Beljak zmešamo s 30 g sladkorja, segrejemo nad paro, da je mešanica topla na otip ter vmes stalno mešamo. Z mešalnikom mešamo 5 minut, da dobimo čvrst švicarski sneg (Swiss Meringue). Maline zmešamo s 3 žlicami vode in 1 žlico limoninega soka ter spasiramo v pire. Malo segrejemo, ker se bo mešanica malenkost razredčila, nato pa prelijemo čez sito, da odstranimo semena. Dodamo sladkor in kuhamo 5 minut, da se malo zgosti, nato dodamo želatino in mešamo toliko časa, da se razpusti. Mešanico ohladimo na sobno temperaturo, vmes pa stepemo sladko smetano. Ohlajenim malinam dodamo sneg in dobro premešamo. Dodamo še stepeno sladko smetano in ponovno dobro premešamo. 

Mousse bele čokolade
260 g bele čokolade
360 ml sladke smetane
4 žlice medu (60 g)
1 strok vanilije
ščep soli
6 g želatine (2 tsp)
30 ml vode (2 tbsp)



Čokolado nasekljamo in skupaj z 120 ml sladke smetane, medom, vanilijo in soljo segrejemo v mikrovalovni pečici. Pustimo par minut, da se čokolada raztopi in dobro zmešamo. Stopljeno mešanico pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. V vmesnem času želatino namočimo v vodi in pustimo, da nabrekne ter stepemo preostalih 240 ml sladke smetane. Ko je čokolada ohlajena, želatino stopimo v mikrovalovni pečici in dodamo čokoladi, nato pa počasi vmešamo še stepeno smetano.





Če mi rečeš samorog, pomislim na same lepe, srečne stvari - tople barve , srčke, mavrice ... Za mavričaste dodatke zaradi stiske s časom enostavno ni bilo časa in kako najlažje pričarati mavričasto vzdušje vredno samoroga? Pravzaprav čisto preprosto, s sladkimi perlicami.