Ufff na tole sem pa kar malo ponosna. Zakaj? No, morala sem se malo oddolžiti za incident z levjo torto. Ampak tega miniona sem si v vsakem primeru zamišljala že dalj časa in grozno me je zanimalo ali mi lahko uspe.

Kaj je tako posebnega, da ne bi uspelo? Tale minionček v sebi v resnici skriva kar tri torte. Ja, trinadstopna torta! Premazana s temnim ganachem in oblečena v fondant. Notri pa črni gozdiček in čoko-banana torta.

Odziv tokrat? Nasmeh do ušes!







avgust 25, 2016



Moj miško ima rojstni dan! Jaz ne bi bila jaz, če ne bi izkoristila dejstva, da še nima nekih specifičnih želja glede torte in zato lahko motiv izberem sama. Naslednje leto bo brez dvoma že drugače. Po horoskopu naj bi bil ravno na meji med levom in devico, ampak jaz nimam nobenega dvoma, da je bolj lev kot karkoli drugega. Torej zakaj pa ne bi naredila levje torte?

Na Pinterest sem hitro vpisala "lion cake" pa po večini ni bilo kakšnih idej, ki bi me navdušile, z izjemo tegale pina, ki je totalno nor. Vendar je stvar taka, da kolikor rada delam s tičino maso, ker lahko res ustvariš neverjetne stvari, nihče pri nas pa ni kaj pretirano navdušen nad njo (resno, a kdo to res je?!), zato poskusim kdaj ustvariti torto brez nje. Kaj pravite recimo na čokolado?

Torej prvi korak, tri vrste ganacha! S temno čokolado (razmerje 2 : 1 za čokolado : smetano), mlečno čokolado (razmerje 2,5 - 3 : 1 za čokolado : smetano) in belo čokolado (razmerje 3 : 1 za čokolado : smetano). Ganache bo rabil malo časa, da se nazaj zgosti, sploh v poletnih temperaturah, tako da vmes kar naprej na naslednji korak - odmrzni ostanke biskvita.

Ko pečem mi v večini primerov ostane malo torte. Recimo da torta naraste in ima malo kapice, ki jo odrežem, da je torta ravna. Kaj naredite s tem? Samo ne mi reči, da bi kdo to vrgel stran. OK nekako sprejemljivo je če se kar sproti poje, ampak če malo več pečeš, se tega nabere :P Ne glede na količino ostanka zato vse skupaj spravljam v zamrzovalnik in jih potem občasno porabim za cake pops maso. Torej ... biskvit odmrznemo, potem pa po občutku dodamo ali malo mascarpone ali pa malo topljene čokolade. Tu vedno delam "malo na uč", saj je veliko odvisno od tega, kakšen biskvit mi je ostal, nekateri so bolj suhi in rabijo več dodatkov, drugi so spet bolj sočni in ne rabijo skoraj nič ekstra.

Ko lahko maso oblikujemo skoraj kok kakšno glino, je ravno pravšnja. Vsaj meni je najlažje če si natisnem kakšno fotografijo v enaki velikosti kot bo izdelek, da imam za referenco in primerjavo. In se oblikovanje začne ...


Na tem mestu opozorilo ... učite se iz moje napake. Levji obraz je bil na koncu kar težek in je zato torto kar dobro posedel na eni strani, ko sem ga naložila na vrh. Torta je na srečo zdržala in na koncu je vse skupaj po principu sreča v nesreči celo dobro izpadlo, ker je bil gobček malo nižje nasajen, ampak mogoče razmislite o teh dveh preventivnih korakih:

1. pustite da torta lepo odsedi par ur, še bolje kar čez noč; meni se je mudilo in sem s krašenje nadaljevala zelo hitro po tem ko sem torto sestavila.

2. razmislite o uporabi podpore; maso se lahko da na kartonasto podlago, ki se podpre s slamicami, nekako tako kot se sestavi večnadstropna torta.

Torto sem potem na hitro premazala z ganachem, le smrček in oči so iz tičine mase. Griva je nabrizgana z nastavkom za travo (tip # 133). Ker je glava nepravilnih oblik si ne moremo nič kaj dosti pomagati z gladilko, tako da sem ganache poskusila zgladiti z lopatko kolikor je le šlo, potem pa sem vzela čopič in šla čez celotno podlago kot da bi barvala po njej in so se tako na čokoladi poznali potegi, ki so nekako spominjali na dlako.




Vas zanima odziv? Jokal je. Ne, ne od navdušenja, očitno je bila zverinica preveč realistična za 3-letnika in je rabil minutko, da se je pomiril. Mislim da je pomagalo, da je starejši brat začel krasti čokoladno grivo iz torte :) Ampak sem se potem odkupila z naslednjo torto.


avgust 21, 2016


Pogosto se zgodi, da recept zahteva samo rumenjake in se torej hitro pojavi vprašanje kaj zdaj z beljaki. Dobro, jajca niso ravno nek strošek, ampak še vsakič mi je bilo težko stran vreči te beljake in zato že lep čas vedno zmrzujem ostanke. Večinoma so vedno prišli prav za kakšno švicarsko masleno kremo ali royal icing, samo v dosti majhnih količinah jih je treba dati zmrznit. Še najboljša pogruntavščina se mi zdi moja nedavna ideja, da preostale beljake stepem samo toliko, da se povežejo in so enakomerno tekoči, potem pa jih prelijem v modelček za ledene kocke. Če recimo vem, da gre v vsak moj utorček pol beljaka, je potem zelo enostavni dozirati beljake, ko jih rabim, pa še kocke niso pretirano velike in se hitro odmrznejo.

Že celo večnost sem imela v svojih zaznamkih spravljen en recept za Pavlovo. Dejansko celo večnost, brez heca. Ko sem zadnjič končno sklenila, da ga preizkusim, sem ugotovila, da strani sploh ni več ... eh pa sem šla spet od začetka. Pavlova je bil zame eden tistih receptov, ki sem se jih navkljub moje firbcu malo otepala. Glede na to, da gre za enega najlažjih možnih receptov, me ne sprašujte zakaj. Mislim, da je v ozadju en res davni spomin na popolnoma spodletele kavne poljubčke, ki so se končali s polnim košem smeti in mojim popolnim razočaranjem nad celotno zadevo. Beljakov se od takrat v taki obliki nisem še lotila. Ampak sreča je s pogumnimi ali kako nekako tako in sem se v svojem projektu monoporcijskih sladic lotila še tega.

Končno lahko poročam o uspehu (še dobro, moj ego ne bi prenesel še ene čiste polomije) in dejansko gre res za tako enostavno zadevo, da mi sploh ni jasno kako sem zamočila tiste zaklete poljubčke. No vtis je definitivno popravljen pa še tele male tortice so se super izkazale, ker jih je možno pripraviti ene dvakrat hitreje kot običajno veliko Pavlovo. 

Za 4 mini Pavlove:

3 jajca (lahko tudi 2 veliki)
120 g sladkorja
1/2 čajne žličke limoninega soka
po želji 1 strok vanilije

200 ml sladke smetane
žlica sladkorja
2 sveža manga ali 1 konzerva kompota
4 pasijonke

Jajca ločimo in beljake stepemo v sneg, ampak ne še čisto čvrst. Dovolj bo, da se šele začnejo delati vrhovi v snegu, ko dvignemo metlice, torej faza soft peaks. Počasi dodajamo sladkor in stepamo naprej, dokler ni sneg lepo sijoč in čvrst. Proti koncu vmešamo še limonin sok. Jaz sem dodala še semena stroka vanilije, ker dodajo še več okusa in vedno mi je lepo videti semena prave vanilije v biskvitu, kremi ali snegu.


S snegom napolnimo vrečko za brizganje, jaz sem še prej dodala zvezdast nastavek, ker se mi zdi, da imajo tortice še malo lepši izgled. Na peki papir nabrizgamo kroge premera 10 cm, in sicer v dveh plasteh. Nabrizgamo torej najprej spodnji krog in nato nanj še en krog enake dimenzije.



Pečico segrejemo do 160° C. Ko doseže to temperaturo, damo pladenj tortic v pečico in znižamo temperaturo na 140° C. Pečemo 30 minut, pečico ugasnemo, jo res minimalno odpremo (recimo samo podstavimo kuhalnico med vrata pečice in pečico) in pustimo, da se popolnoma ohladi - minimalno 30 minut, vendar raje več kot manj, lahko tudi v zaprti pečici čez noč. Ko so Pavlove ohlajene in če jih ne bomo takoj porabili, jih zapremo v posodo, da jih zrak ne izsuši preveč.


Sladko smetano stepemo s sladkorjem. Mango narežemo na koščke in razpolovimo pasijonke.

Če imajo Pavlove na sredi preveč vrha, jih malo potolčemo po sredini in nato nanje naložimo sladko smetano ter dodamo koščke manga in sredico pasijonke, ki jo kar z žlico izdolbemo.





avgust 13, 2016


Nekje pozno spomladi so po svetu zaokrožile slike hipnotičnih kreacij tort, prekritih s sijočo glazuro aka mirror glaze. Dejansko mirror glaze ni ravno neka novost, še jaz sem že pred časom poizkušala recept Rose Levy Beranbaum za to čudo, ampak v temno čokoladni različici. Nove kreacije pa so v neki čisto svoji kategoriji, to kar ne moreš verjeti, da je dejansko možno, predvsem pa so barve neverjetne. Seveda je zadeva eksplodirala in vsi so začeli preizkušati to glazuro. Sicer nisem pristaš principa, da če so vsi poizkusili, moram pa še jaz, ampak tu sem popolnoma klonila. 

Na youtube-u se nekako pojavljata dve različici. Obe imata v osnovi enake sestavine, vendar ima ena še dodan koruzni sirup in mora stati 12 ur, preden se jo uporabi. Koruzni sirup sicer imam skoraj vedno doma, ampak z vidika ostalih je koruzni sirup dejansko sestavina, ki jo je od vseh najtežje dobiti, pa še čakati je potrebno, preden lahko glazuro preizkusiš, tako da sem se seveda odločila najprej testirati preprostejšo varianto. Druga ostane za drugič. Torej Misija Mirror Glaze se začenja.

Ampak najprej potrebujemo eno luštno mousse tortico za testiranje.

Za 6 mini tortic

Genoise podlaga
1 jajce
1 rumenjak
ščep soli
50 g sladkorja
30 g moke
10 g gustina

Tole je recept za najbolj klasičen Genoise biskvit, torej v osnovi res samo jajca, sladkor in moka. Nekateri recepti dodajajo tudi maslo (s čokolado testirano tudi tule), ampak me je res zanimalo kakšna je čista osnova. Jajca, sol in sladkor zmešamo v skledi in nad paro segrejemo do 38° C (če delamo brez termometra, bo mešanica ravno postala topla na otip). Odstranimo iz vročine in z mešalcem mešamo, dokler se mešanica ne ohladi na sobno temperaturo in močno naraste in pobledi. Če vzamemo ven metlico, bo za mešanico nastal tak trak, zato rečejo, da je to ribbon stage.


Nato po tretjinah dodamo moko zmešamo z gustinom in nežno vmešamo z lopatko.


Razporedimo po pekaču, obloženem s peki papirjem in pečemo 10 minut na 200° C.

Ohladimo, odstranimo peki papir in izrežemo kroge enake velikosti kot modelčki, v katerih bomo imeli mousse.


V mislih morate imeti, da bo treba potem tortice tudi spraviti iz modelov, kar je čisto preprosto, če imate silikonske modelčke, drugače pa je bolje improvizirati in narediti kar lastne modelčke, najlažje bo šlo z acetatno folijo.

Jagodni žele
100 ml jagodnega pireja (nekje 5 velikih jagod ali več manjših)
sladkor po okusu (odvisno od sladkosti jagod, jaz nisem nič dodala)
2 g želatine (1/2 tsp)
žlica vode

Jagode narežemo na koščke in jih malo pokuhamo, da izpustijo nekaj soka, nato pa jih s paličnim mešalnikom spasiramo. Vmes želatino zmešamo z vodo in pustimo, da nabrekne. Primešamo jo pireju in segrevamo toliko časa, da se raztopi. Razporedimo v modelček, če ga imamo (tole je navadna paleta za barvanje), lahko pa tudi v kakšno posodico in bomo potem žele izrezali ven. Pustimo v hladilniku, da se popolnoma strdi, mogoče pa bo potrebno še za moment vtakniti v zamrzovalnik, ker potem lažje žele vzamemo iz modelčka.



Čokoladni mousse 
1 rumenjak
1,5 žlice sladkorja
150 ml sladke smetane
50 ml mleka
100 g mlečne čokolade

Recept za mousse je prilagojena verzija Aninega moussa. Mleko segrejemo do vretja. Medtem v posodi zmešamo rumenjake in sladkor. Ko mleko zavre, počasi prilivamo mleko in mešamo. Nato vse skupaj vlijemo nazaj v lonec in kuhamo na srednji vročini ter vmes stalno mešamo. Ko se zgosti, odstavimo in dodamo čokolado, narezano na koščke, ter mešamo, da se čokolada popolnoma stopi. Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo, vmes pa stepemo sladko smetano. 

Smetano nato nežno vmešamo k čokoladni mešanici. Pa res počakajte, jaz sem bila malo nestrpna in se smetana potem preveč raztopi pri mešanju in je mousse bolj tekoč kot puhast.

Modelčke napolnimo z mousse-om do polovice. Ker je imel moj žele obliko polkrogel, sem vzela po dve skupaj in ustvarila kroglico, jo dala na sredino mousse-a in prelila s preostankom mousse-a. Na vrh dodamo biskvit in damo v zamrzovalnik.



Mirror Glaze glazura
100 ml kondenziranega mleka
150 g sladkorja
130 m vode
150 g bele čokolade
10 g želatine 

Vedeti morate, da glazure boste vedno morali narediti več kot je potrebujete in jo bo nekaj odteklo v nič. Žal ne gre drugače, je pa možno z vajo zmanjšati ta del, ki gre v nič.

Kondenzirano mleko, sladkor in 70 ml vode  zmešamo v posodici in segrejemo do vretja, medtem pa stalno mešamo, ker se drugače zadeva rada prižge. Vmes želatino zmešamo s preostankom vode in pustimo, da nabrekne.


Dodamo mlečni mešanici in zmešamo, da se raztopi. Čokolado nasekljamo na manjše koščke in dodamo mešanici. Počakamo minutko in dobro premešamo, da se popolnoma raztopi. S paličnim mešalcem nato še enkrat dobro premešamo, pri čemer je fino, če je mešalec stalno potopljen v mešanico in ga ne premikamo preveč, da ne bi v mešanico vnesli preveč zračnih mehurčkov.



Nato mešanico čez sito prelijemo v posodo, najboljše kar takšno iz katere bomo najlažje zlivali glazuro čez tortice. Na tej točki dodamo jedilno barvo, če želimo obarvano glazuro, upoštevajte pa, da bela čokolada ni dejansko bela, ampak rumenkasta, tako da je bo to vplivalo na barvo.


Počakamo, da se ohladi nekje na 32° - 34° C. Tortice vzamemo iz hladilnika in jih postavimo na podstavek, jaz sem uporabila kar tistega, ki ga dobiš zraven mikrovalovne pečice, podstavek pa postavimo v pekač. In prelivamo. Toliko časa, da so tortice čisto prekrite. Glazura sicer še leze malo dol in kaplja, tako da lahko nehamo malenkost prej, ampak tortice so vseeno zmrznjene in se bo zato glazura dosti hitro strdila. Nasvet: Prelijte enkrat in to dobro. Jaz sem šla dvakrat, ker so ostali mali delčki na dnu neprikriti in je glazura potem za moj okus predebela.


Tortice previdno z lopatko dvignemo, z nožem odrežemo ostanek glazure, ki bo visel dol, in premaknemo na krožnik ali podstavek (tile so iz Žita iz Črnuč, drugje jih nisem mogla najti). Še malo krokanta za okras, pa po vzoru Pinteresta sem se še malo poigrala z jagodami in naredila jagodne rožice.

Misija uspela!






avgust 07, 2016
Copyright © 2016 Sladko popotovanje | By Designscrazed