Tokrat sem imela zabavno nalogo narediti tortico za sestrico punčke, ki sem ji naredila torto po njeni risbici in ki je bila ena mojih najlubših. Tudi ona je imela luštno zahtevo, da naredim figurice njenih malih plastičnih živalic, ostalo pa je prepustila meni. In nastal je pravi sladki gozd ...





maj 21, 2017

To, da sem velik ljubitelj malin, še bolj pa kombinacije malina in čokolada, ni ravno hudo varovana skrivnost. Če mi kdo da proste roke pri izbiri kombinacij za torte, obstaja velika verjetnost, da bom naredila prav to. Moj najljubši recikliran recept je še vedno mousse iz torte Planica in čeprav je ta torta izgledala čisto čokoladno, se je v resnici pod to zunanjostjo skrivala sveža malinina sredica s svežimi malinami.

Mmmmm ... le slikati se moram spomniti kaj prej kot ko je torta že v škatli za prevoz :)




maj 13, 2017

Vsak mali otrok ima nedvomno svojo najljubšo igračko. Par mesecev nazaj mi je stranka pokazala luškano plišasto igračko njenega slavljenca in prosila, če bi ji lahko ustvarila enako iz sladkorne mase, da bi tako lahko kraljevala na vrhu rojstnodnevne torte. Ideja se mi je zdela super in nastala je ta prikupna figurica (klik).

Kmalu pa to ni bila edina igračka, ki sem jo poustvarila iz podobe prave in tako je svoje mesto na torti našel tudi ta prikupni pujsek.




april 27, 2017

Še pred zimo sem naletela na posnetek priprave čokoladnih skodelic, v katere bi potem lahko vlili vročo čokolado in bi bilo vse skupaj super zimska dobrota. No ja, ob vsem dogajanju je zima mimo, vroča čokolada ni več v mojih mislih, skodelice pa so me vseeno zanimale. Pa saj čokolada gre skupaj s čim drugim (pravzaprav z vsem) in sem poizkusila.

Potrebujemo:
210 g moke
60 g grenkega kakava
1 žlička cimeta (1 tsp)
125 g masla
70 g mletega sladkorja
1 vanilijev sladkor
1 jajce

Žal sem založila moj pekač za muffine, ker bi drugače pripravila skodelice kar v tem in sem tako uporabila moje skodelice za suffle, ki so malenkost večje in sem tako iz sestavin dobila 6 skodelic.

Kakav, moko in cimet zmešamo v skledi. Če ste ljubitelji cimeta ali če bi skodelice radi napolnili s čim čokoladnim, potem lahko kar podvojite cimet, jaz pa sem imela z njimi drugačne plane in cimet ni smel prevladovati v okusu, tako da sem uporabila količino iz recepta. Sladkor (mleti in vanilijev) stepemo skupaj z zmehčanim maslom, nato pa dodamo jajce in stepemo toliko, da masa malo naraste. Nato dodamo ostale suhe sestavine in vse skupaj zgnetemo v testo. Jaz sem to naredila kar v stroju z nastavkom za gnetenje, gre pa čisto ok tudi na roko.


Zavijemo v folijo in pustimo počivati pol ure v hladilniku. Kozarčke namastimo ali pa jih še raje obložimo s peki papirjem ali alu folijo, ker bomo tako skodelice lažje spravili ven iz modelčkov. Nato testo razvaljamo in z njim napolnimo kozarčke. Najlažje gre, če narežemo trakove in obložimo kozarčke, nato pa z okroglim modelčkom izsekamo iz testa že krog za dno. Skrajno pomembno je, da zelo dobro zatesnite vse stike, ker drugače bodo skodelice kasneje razpadale.


Kozarčke oz. pekač postavimo v hladilnik za 30 minut, v vmesnem času pa segrejemo pečico na 190° C. Po pol ure vzamemo kozarčke iz hladilnika, za vsak slučaj sem jaz nato v sredino vsakega modela postavila kepico alu folije (da testo ne naraste preveč navznoter ali ne zdrsi dol), pa po pravici mislim da bi šlo tudi brez tega.


Pečemo 8 minut s folijo in nato še dve brez folije. Pustimo, v modelčkih da se ohladijo, med hlajenjem (ker je vse skupaj še malo bolj mehko) pa nežno s nožkom preverimo, da se nam testo ni prijelo na pekač in ga bomo lahko spravili ven brez težav. Če se je vseeno malo prijelo, potem s tankim nožkom previdno zarežemo okrog in okrog skodelice.


Ohlajene skodelice napolnimo s poljubno vsebino, tokrat recimo z mangovim moussem. Če pa slučajno kakšna skodelica ne uspe, brez skrbi, super je tudi samo kot podlaga sladice, pa tudi če jo pustimo v skodelici in napolnimo. Okus je namreč super čokoladen in ne presladek, testo pa kok kakšen zelo mehek piškotek.



Povzeto po: https://www.tastemade.com/videos/hot-chocolate-cookie-mugs
marec 25, 2017



Načeloma sem dokaj organiziran človek, ampak včasih se zgodi, da so moji nakupi čisto impulzivni. Zadnjič sem se recimo sprehajala mimo lokalnega sadjarja in na stojalu zagledala res lepe mange. In tako kot je rado z impulzivnimi nakupi, sem ceno ignorirala in vesela odšla domov v iskanju idej kaj dobrega bi pripravila. Moj mousse recept sem že velikokrat preizkusila z malinami in jagodami, nikoli pa s čim bolj sladkim, tako da sem se odločila preizkusiti še to kombinacijo in nisem bila razočarana. S prilagajanjem količine želatine lahko iz tega recepta dobimo bodisi lahko kremo ali pa nekoliko bolj čvrst mousse, ki se lahko uporabi tudi kot nadev za torto.

Za 6 kozarčkov potrebujemo:
300 g mangovega pireja = 1 zelo zrel mango
1 beljak
70 g sladkorja
2 žlički želatine (2 tsp)
3 žlice vode
2 žlici limoninega soka
270 g sladke smetane


Želatino zmešamo z žlico vode in žlico limoninega soka in pustimo da nabrekne. Tudi brez želatine dobimo dokaj gosto kremo, tako da lahko po želji želatino v celoti izpustite. Mango olupimo in narežemo na koščke. Najlažji način lahko najdete tukaj. Beljak začnemo stepati in postopoma primešamo 50 g sladkorja, da dobimo čvrst svetleč sneg. Sladko smetano stepemo, vendar ne čisto do konca, da se nam pri vmešavanju v mango ne bi slučajno že sesirila. Mango zmešamo s sladkorjem, 2 žlicama vode in 1 žlico limoninega soka, pri čemer lahko seveda sladkor in limonin sok prilagajamo sladkobi manga. Moj je bil res lep zrel in zato tudi sladek in je bila ta količina sladkorja ravno pravšnja. Če nimate možnosti kupiti dobrega manga, raje kupite mango v kompotu, kot pa da bi se lotili priprave z manj zrelim mangom, saj okus niti približno ne bo pravi. Nezrel mango ima tudi nitkasto meso, ki se čuti tudi če ga boste precejali  čez sito in tako mousse ali krema ne bosta bila tako prijetno gladka in kremasta kot bi morala biti. Mango spasiramo s paličnim mešalnikom, nato pa na roko vmešamo najprej sneg in nato še sladko smetano. Naložimo v kozarčke in pustimo v hladilniku, da se zgosti oz. strdi.


Lahko pa najdete tudi kakšen inovativen način serviranja, kot na primer v čokoladnih skodelicah ali pa enostavno preprost in vseeno neizmerno privlačen, kot pri tem jogurtovem mangovem moussu.





marec 25, 2017



V vsakodnevnem tempu je včasih težko kuhati kosilo doma in vse to hitenje iz službe do otrok in domov včasih utruja. Vseeno pa rada kuham doma, ker se tako vsaj vsi v miru usedemo za mizo. Včasih vseeno enostavno ni časa in grem na kosilo ven, v bližnjo menzo. Presežek pač ni za pričakovati, bi si človek mislil, dokler mi ni zadnjič luštov naredila ena sladica in sem si jo pač privoščila. In potem presenečenje ... kako je bila dobra. Ampak kaj sploh je? Videla sem da gre za pito, da se čuti nekaj vanilijevega in nekaj skutnega ter da so na vrhu višnje in drobljeno testo. Hmmmm, seveda sem šla v lov za sestavinami, iz katerih bi lahko kaj podobnega pripravila doma. Pa še dobro mi je uspelo :)

 Za pito premera 22 cm potrebujemo:
Testo:
170 g moke
70 g sladkorja
1 vanilijev sladkor
1 jajce
četrt žličke limonine lupine
ščep soli
100 g masla

Masa:
2 jajci
100 g sladkorja
500 g pasirane skute
100 g Philadelphie
1 instant vanilijev puding (v prahu)
1 višnjev kompot

Crumble / drobljenec:
30 g masla
25 g sladkorja
50 g moke

Iz vseh sestavin za testo zamesimo testo, ga zavijemo v prozorno folijo in pustimo da pol ure počiva v hladilniku. Po pol ure ga na pomokani površini razvaljamo, z njim obložimo pekač za pite in ga z vilico večkrat prebodemo. 

Pečico segrejemo na 180° C in pečemo 15 minut.

Med peko pripravimo maso za pito. Najprej penasto stepemo jajca in sladkor, tako masa postane čisto puhasta, bleda in dosti bolj voluminozna. 

Dodamo skuto, Philadelphio in puding ter dobro premešamo, da ni kakšnih grudic. Višnje iz kompota dobro odcedimo.


Ko je testo delno pečeno, ga vzamemo iz pečice, temperaturo pečice pa povišamo na 200°C. Čez testo zlijemo pripravljeno maso. Na tej točki je odločitev kako naprej vaša. Če boste sedaj na vrh dodali višnje, bodo zaradi teže potonile na dno in če bi želeli da ima pita takšno polnilo, potem kar dodajte višnje. Jaz višnje raje dodam malenkost kasneje, ker želim, da ostanejo na vrhu.

Pito premaknemo v pečico in pečemo najprej približno 10-15 minut, vmes pa iz sestavin za drobljenec zmešamo testo, ki bo po izgledu spominjalo na grob pesek. Po 10-15 minutah preverimo v kakšnem stanju je masa. Če se je ob robu že začela malenkost  strjevati, potem je to ravno super za dodajanje višenj. Pito vzamemo iz pečice, previdno po površini razporedimo višnje ter čez nadrobimo še drobljenec. 

Vrnemo v pečico in pečemo še pol ure. Mmmmm lahko jo jemo še toplo, vendar vam zagotavljam, da je dobro ohlajena še dosti boljša.




marec 10, 2017

Včasih so lahko bolj preproste zadeve dosti lepše od bolj umetelnih in včasih tako rajši naredim torto brez tičino mase. Te ne marajo vsi, pa tudi za vse torte ni enako primerna, saj lahko ta masa hitro tehta pol kile ali še več ter zato zelo obteži kakšne zelo rahle torte, recimo takšne ki imajo za osnovo mousse nadeve. Takrat posežem po smetanastih kremah in kakšnem zanimivem nastavku za brizganje in naredim eno "old school style".

Brizganje rozet zahteva samo malo vaje in pravo kremo, nastane pa lahko neverjetno lep efekt v dosti kratkem času. Rozete sem uporabila že dostikrat prej, tudi z drugačno kremo, recimo s sadno mascarpone kremo. Za rozete se drugače po mojem mnenju najbolje obnese prav ta čokoladna krema - gre za preprosto mešanico smetane, mascarpone in temne čokolade, ki ne potrebuje nobenih drugih dodatkov, niti sladkorja. Dovolj je gosta, da se lepo brizga, v hladilniku pa se zaradi čokolade malo dodatno strdi, tako da ni strahu, da bi spolzela stran.

Poleg tega pa se noro dobro poda tistemu, kar se je skrivalo notri - vanilijev biskvit s svežim jagodnim mousse-om. Saj veste, jagode in čokolada ....






februar 19, 2017



Urejam slike, pišem objavo in mi čez ramo pogleda moj starejši - "mmmmmmm" slišim. "Ja kaj pa je?" vprašam. "Tole je bilo pa tako dobro!" oceni. "Bom naredila še kdaj!" hitro obljubim. Mislim da je to vse, kar rabite vedeti :)

Za pekač 20 x 25 cm oz. cca 30 koščkov:

180 g masla
180 g temne čokolade
3 jajca
250 g rjavega sladkorja
85 moke
40 g temnega kakava

100 g kondenziranega mleka
100 g bele čokolade
100 g masla
100 g kokosa


Maslo in čokolado narežemo na  koščke damo skupaj v skledo. Nad paro ali pa v mikrovalovni pečici segrejemo in premešamo, da se oboje povsem stopi in premeša. Če se čokolada še ni do konca stopila, še enkrat segrejemo in premešamo. Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo, vmes pa lahko začnemo pripravljati jajčno maso.


Jajca in sladkor zmešamo v skledi in stepamo toliko časa, da je masa povsem bleda in močno naraste. To lahko traja nekje 5 minut ali več in nikakor ne priganjajte tega koraka, saj je ravno to stepanje tisto, ki bo preprečilo, da bi bili browniji povsem zbiti. Recept namreč ne vsebuje drugega sredstva za dvigovanje testa in bo zrak, ki ga bomo vtepli v testo v tej fazi, poskrbel za to.


Dodamo čokoladno masleno mešanico in nežno malo premešamo, da ne izgubimo zraka iz testa. Ko je testo že malo marmorirano, dodamo presejano moko in temni kakav in naprej nežno mešamo, dokler ni masa povsem enotna.



Preložimo v pekač, obložen s peki papirjem in pečemo na 160° 30 minut. Ohladimo biskvit na sobno temperaturo, vmes pa pripravimo kokosov preliv. Če niste ljubitelj kokosovega ali pa bi brownije raje kombinirali s čim drugim, potem lahko na tej točki že zaključite in uživate v tej čokoladni poslastici.

Kondenzirano mleko, na koščke narezano belo čokolado in maslo zmešamo v manjši posodi in na srednjem ognju med stalnim mešanjem stopimo ter mešamo tako dolgo, da se popolnoma poveže med seboj. Dodamo kokos in ponovno premešamo. Prelijemo preko brownijev in z lopatko ali nožem zravnamo. Pustimo v hladilniku dobro uro, da se sladica ohladi in zgornja plast nekoliko strdi.


Narežemo na poljubno velike koščke.


Končno sem lahko uporabila tale luštkan servirni krožnik, ki sem ga zadnjič slučajno našla v supermarketu in je moral z mano domov.









februar 12, 2017

Ena od tistih luštnih angleških gre nekako takole: "Always be yourself. Unless you can be a unicorn. Then always be a unicorn." Po naše torej nekako takole: "Vedno bodi to kar si. Razen če si lahko samorog. Potem bodi vedno samorog."

Torej - vedno bodi ti v najbolj posebni različici, ok?



februar 10, 2017

Vsak ima sigurno svoj najljubši letni čas. Moj je pomlad, trenutno pa sem ujeta ravno nekje vmes med zimo in poletjem. Za vikende se lahko sankamo in smučamo, med tednom malo hitro stopim zunaj, da ne zmrznem, v kuhinji pa imam toplo in poletno. Seveda, če pa študiram pravilne dimenzije čolnov in odtenke morja :) En slavljenec se bo danes počutil še posebno poletno ... sem mu zimske smučke zamenjala kar za tiste za na vodo.




januar 29, 2017
Copyright © 2016 Sladko popotovanje | By Designscrazed